Namerno povzročanje škode

V blokovskem naselju na parkiriščih nekdo namerno praska avte in lomi brisalce. Soseda je enega storilca prepoznala. Zanima me ali se v takem primeru vloži kazensko ovadbo ali raje civilno tožbo? Je potrebno, da jo vloži oškodovani in bi načeloma lahko ena soseda kot priča zadoščala?

Odvisno od namena. Kaznivo dejanje lahko naznani kdorkoli, samo tokom kaznivega dejanja se praviloma ne bo urejalo odškodninskih zadev (razen v smislu pogojevanja kazni z poplačilom škode). Če je primarni namen poplačilo škode potem pa mora to urejat oškodovanec preko civilne tožbe.

Glede priče, pa je nemogoče ocenit ali bo njeno pričanje zadosten dokaz. Odvisno od priče in ostalih dokazih, ki bodo na voljo.

UganiKdo je 26. jun 2020 ob 12:03 izjavil:

Odvisno od namena. Kaznivo dejanje lahko naznani kdorkoli, samo tokom kaznivega dejanja se praviloma ne bo urejalo odškodninskih zadev (razen v smislu pogojevanja kazni z poplačilom škode). Če je primarni namen poplačilo škode potem pa mora to urejat oškodovanec preko civilne tožbe.

Glede priče, pa je nemogoče ocenit ali bo njeno pričanje zadosten dokaz. Odvisno od priče in ostalih dokazih, ki bodo na voljo.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) omogoča, da se lahko pod določenimi pogoji v kazenskem postopku in v kolikor se s tem kazenski postopek ne bi preveč zavlekel, obravnava in odloča tudi o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca, nastalem zaradi kaznivega dejanja, o katerem bi se sicer moralo odločati v pravdnem postopku na podlagi tožbenega zahtevka.

Premoženjskopravni zahtevek se lahko vloži skupaj s kazensko ovadbo (obrazec imajo na policiji) zaradi povrnitve škode, vrnitve stvari ali razveljavitve določenega pravnega posla. Oškodovanec lahko poda predlog že v kazenskem postopku, sodišče pa mu ga prisodi le ob obsodilni sodbi in če je vsebina oškodovančevega zahtevka dokazana (npr. s potrdili, računi...). V ostalih primerih pa se oškodovanca napoti na pravdo, saj zahtevka kazensko sodišče ne sme zavrniti.