Statistika in COVID-19

ostalo od 12. marca naprej bolj ali manj konstantno, in je možna samo ena interpretacija, in sicer, da so zalegli že ukrepi prejšnje vlade. Če ne bi, bi od 13. do recimo ali 18. ali 19. marca število eksponentno naraščalo.

prof. Andraž Stožer iz MFMB na Facebooku

"Dragi vsi, tokrat pripenjam grafični prikaz ocene stanja v Sloveniji, ki za razliko od zlahka dostopnih podobnih grafik v medijih vključuje oceni doslej ozdravelih in trenutno aktivno obolelih. Nekaj več ključnih predpostavk in ocen pa spodaj:
1) Preprost model (bolj preprost model skoraj ne more biti) predpostavlja, da ljudje, ki ne umrejo, ozdravijo 14 dni za tem, ko je bila pri njih okužba potrjena. Ta ocena je zelo blizu srednjemu trajanju bolezni, vsaj pri veliki večini obolelih.
2) Prikaz upošteva realno zajete podatke o številu umrlih.
3) Vsi ocenjeno ozdraveli in umrli so odšteti od potrjeno okuženih, na ta način se dobi ocena trenutno aktivnih primerov pri nas. Merilo na obeh oseh je linearno.
4) Če zgornje predpostavke približno držijo in če dodamo nekaj dni na vsako stran za večjo previdnost, lahko ugotovimo, da smo v Sloveniji skoraj zagotovo dosegli vrh števila aktivnih primerov nekje med 2. in 9. aprilom, da število aktivnih primerov (temelječe seveda samo na s testi potrjenih primerih) ni nikdar bistveno preseglo vrednosti N=600, nekaj dni nazaj pa je število doslej ozdravelih preseglo število aktivnih primerov.
5) Če modelu zelo zaupamo (to ni najbolj smiselno, je pa dovoljeno za trenutek za grobo oceno), potem je od skupno približno 1200 potrjenih primerov v Sloveniji do tega trenutka umrlo 50 ljudi, ozdravelo 650 ljudi, 500 pa jih je še aktivno okuženih.
6) Če glede na kompleksnejše modele predpostavimo, da je vseh primerov v Sloveniji približno dvakrat več od s testi ugotovljenih, potem imamo v tem trenutku 50 smrti (te zajamemo v vsakem primeru), približno 1000 aktivnih primerov in 1350 ozdravelih.
7) Naša smrtnost zaradi covid je po tej oceni torej nekje med 50/1200 in 50/2400, kar je približno 4 % do 2 %.
8) V prihodnjih dneh bom napisal skromno mnenje o tem, kaj si mislim o primerjavah z gripo. Na tem mestu bi rad zaključil z dvema ključnima sporočiloma (9 in 10).
9) Umrljivost v Sloveniji iz vseh razlogov je dobrih 20000 ljudi na leto ali skoraj točno 400 ljudi na teden ali 1600 v 4 tednih. Ne pozabite, iz vseh razlogov (kapi in malignomi so krivi za veliko večino tega)!!! Če predpostavimo, da velika večina umrlih zaradi covid ne bi umrla v zadnjih 4 tednih, potem je v tem zadnjem mesecu covid našo umrljivost dvignil za približno 3 %.
10) Glede na vse številke sem prepričan, da smo med državami, ki so najuspešneje zajezile epidemijo. To nam je uspelo z žrtvovanjem. Vendar žrtvovanja še ne sme biti konec... Ne glede na to, ali vam prazniki kaj pomenijo, ali ne, se mi je zdelo žrtvovanje najprimernejša beseda za zaključek današnje objave. Ostanite zdravi in do kmalu!"

vilicarist je 13. apr 2020 ob 18:18 izjavil:

Glavni problem vsega je, da dejansko število okuženih in ljudi, ki so že preboleli sploh ni znano.

lexios je 13. apr 2020 ob 18:37 izjavil:

vilicarist je 13. apr 2020 ob 18:18 izjavil:

Glavni problem vsega je, da dejansko število okuženih in ljudi, ki so že preboleli sploh ni znano.

Ja, ok, drži, da število testiranih ni dovolj reprezentativen vzorec. Drži tudi, da se ne testira dovolj "random" in da je v zadnjih dneh število testiranj tudi upadlo (prazniki). Ampak recimo, da bodo v prihodnjih tednih testirali vsaj približno enako kot od 12.3. dalje; no to pa vseeno daje nek rezultat, ki ga lahko vbistvu kratkoročno že napovemo - padec novo potrjenih okužb na 17 in 7 je tudi "anomalija" testiranja, torej nismo še čist "out". Od oka...

vilicarist je 13. apr 2020 ob 19:32 izjavil:

lexios je 13. apr 2020 ob 18:37 izjavil:

vilicarist je 13. apr 2020 ob 18:18 izjavil:

Glavni problem vsega je, da dejansko število okuženih in ljudi, ki so že preboleli sploh ni znano.

Ja, ok, drži, da število testiranih ni dovolj reprezentativen vzorec. Drži tudi, da se ne testira dovolj "random" in da je v zadnjih dneh število testiranj tudi upadlo (prazniki). Ampak recimo, da bodo v prihodnjih tednih testirali vsaj približno enako kot od 12.3. dalje; no to pa vseeno daje nek rezultat, ki ga lahko vbistvu kratkoročno že napovemo - padec novo potrjenih okužb na 17 in 7 je tudi "anomalija" testiranja, torej nismo še čist "out". Od oka...

brez da poznamo dejansko število okuženi ne moremo poznati dejanske smrtnosti

podatki iz diamond princess postavijo zgornjo mejo smrtnosti na 1.6% in to pri starejših

sedaj prihajajo študije na osnovi protiteles, ki kažejo da je dejanska smrtnost pod 0.5% če gledaš celo populacijo

pri tako nizki smrtnosti je vprašanje o smiselnosti tako strogih ukrepv kot jih imamo (ne samo mi, praktično cel svet) zelo utemeljeno

sej če se ti zagnoji rana na prstu si tudi ne odrežeš roke..

mene zelo moti tudi poleg stvari, ki si jih naštel, da smo uvedli vse te ukrepe tudi zato, da se nam ne sesuje zdravstveni sistem, dejansko smo pa že z ukrepi sami sesuli zdravstvo.. pregledi, operacije, zobozdravniki, cepljenja, sistematski pregledi, .. tega trenutno ni razen za najbolj nujne primere.. od tega je že sedaj bila narejena ogromna škoda in nič ne kaže, da se bo kaj kmalu začelo stanje popravljat

vilicarist je 13. apr 2020 ob 23:26 izjavil:

Se mi zdi, da bo še en problem bo nastal okoli tega covid19. Kaže, da bo končna smrtnost dokaj nizka in da bo veliko več škode zaradi sami ukrepov za upočasnitev širjenja. Če se v bližnji prihodnosti zgodi pandemija bolj nevarne bolezni, je vprašanje koliko bojo ljudje pripravljeni sprejet podobne ukrepe kot so zdaj.

The flu has an R0 value of about 1.3, according to The New York Times.

Preliminary studies have estimated an R0 value for the new coronavirus to be between 2 and 3, according to the JAMA review study published Feb. 28. This means each infected person has spread the virus to an average of 2 to 3 people.

It's important to note that R0 is not necessarily a constant number. Estimates can vary by location, depending on such factors as how often people come into contact with each other and the efforts taken to reduce viral spread

The death rate from seasonal flu is typically around 0.1% in the U.S., according to The New York Times.

Though the death rate for COVID-19 is unclear, most research suggests it is higher than that of the seasonal flu.

In the study published Feb. 18 in the China CDC Weekly, researchers found a death rate from COVID-19 to be around 2.3% in mainland China. Another study of about 1,100 hospitalized patients in China, published Feb. 28 in the New England Journal of Medicine, found that the overall death rate was slightly lower, around 1.4%.

Still, the death rate for COVID-19 appears to vary by location and an individual's age, among other factors. For instance, in Hubei Province, the epicenter of the outbreak, the death rate reached 2.9%; in other provinces of China, that rate was just 0.4%, according to the China CDC Weekly study. In addition, older adults have been hit the hardest. The death rate soars to 14.8% in those 80 and older; among those ages 70 to 79, the COVID-19 death rate in China seems to be about 8%; it's 3.6% for those ages 60 to 69; 1.3% for 50 to 59; 0.4% for the age group 40 to 49; and just 0.2% for people ages 10 to 39.

folk želi prikazat neko eksponentno krivuljo na podatkih, ki ne spremenijo razsežnosti - oziroma jo komaj kaj. Ena taka v oči bodeča značilnost eksponentne funkcije je, da majhna sprememba na x-osi pozroči veliko spremembo na y-osi - in ne samo to: sprememba na y-osi je v naslednjem intervalu x-osi še večja. Zdaj, v čisti matematiki lahko parametre funkcije natweakaš tako, da bo funkcija naraščala dovolj počasi - ampak v matematiki je funkcija jasno določena z enačbo, v realnosti pa pak ne. In v matematiki funkcija ni omejena na x-osi z nekim intervalom, če pa že je, pa glej prejšno poved: imaš točno določeno enačbo funkcije. V realnosti, pri epidemijah, pa rast je omejena z nekim intervalom (čeravno v tem trenutku morda še ne vemo, kakšen ta interval bo).

In če število primerov v nekem doglednem obdobju ne začne spreminjat razsežnosti oziroma magnitude, potem pač ne govorimo o eksponentni rasti. Če gledamo USA, so 40 dni rabili od 1. do 100. primera. Nato pa 9 dni do 1000 okuženih. In še nadaljnjih 8 dni do 10.000 primerov. In še nadaljnjih 8 dni do 100.000 primerov. Če bi namesto tega opazovali konstantno hitrost podvajanja, je eksponentna rast začela zavirati pri cca 140.000 primerih, 29.marca. Takrat je hitrost podvojevanja primerov na vsake 2-3 dni padla na obdobje 5-7 dni. 7. aprila so v ZDA imeli 400.000 primerov in uradno se ta številka niti do danes (enajst dni kasneje) NI podvojila do 800.000.

Prepričan sem sicer, da bi lahko natweakali neko eksponentno funkcijo, ki bi se še vedno (ali pa že spet) prilegala krivulji, ampak v praksi pač ne govorimo več o eksponentni rasti.

Podobno, le da na veliko manjših številkah, smo imeli eksponentno rast v Sloveniji do 13. marca. Število primerov se je podvojevalo, mislim, na 2-3 dni. Po 13. marcu se število ni več podvojevalo s tako hitrostjo. Deloma zagotovo zato, ker smo spremenili metodologijo.

Vsaj uradno gledano pa številke ne lažejo. Če bi imeli tudi po 13. marcu eksponentno rast, bi morali imeti najkasneje 19.-20. marca okoli 1.000 kumulativno okuženih. Glede na to, da jih imamo en mesec kasneje šele 1.300, to ni baš neka eksponentna rast.

rabelj5 je 18. apr 2020 ob 16:24 izjavil:

video zavaja, 20-30% okuženih s korono ne rabi it v bolnico... mogoče 20-30% 80+ letnikov

A typical epidemiological model by which R0 is estimated is based on three factors: individual Susceptibility to the infection, the rate at which infections actually occur (Infectivity), and the rate of Removal of infection from the population, by either recovery or death.

Estimates of the R0 of SARS-CoV-2 vary widely. Figure 5 shows nine estimates, all from studies in China or South Korea. The mean estimate of R0 is 2.63 (95% CI = 1.85,3.41). From a wider survey of 16 published estimates, the mean estimate is 2.65 (1.97, 3.09). In both cases, the range is 0.4-4.6.

lexios je 18. apr 2020 ob 00:31 izjavil:

Zanima me kaj meni glavni ST strokovnjak za statistiko, Okapi. Glede na to, da tako vehementno razlaga o zadostnih ukrepih...:

lexios je 19. apr 2020 ob 16:43 izjavil:

3) v naslednjih tednih so pri umirjanju in stabilizaciji epidemije pripomogli vsi ukrepi in medijsko opozarjanje. Na srečo, smo lahko že opazovali kolaps zdravstva in potek epidemije v Lombardiji. To je večino ljudi streznilo, da #ostani doma...

rabelj5 je 25. apr 2020 ob 21:30 izjavil:

dejansko nismo imeli sreče, če bi ukrepe sprejeli bolj pozno oziroma jih sploh ne bi, bi bilo zdaj praktično že konec, ker bi prišli do čredne imunosti

čeprav je zdravstvo vbistvu tudi sedaj odpovedalo kar samo od sebe, preventivno - kje se lahko naročim na pregled pri zobozdravniku?

lexios je 25. apr 2020 ob 21:24 izjavil:

Btw., poglej si potek epidemije v ZDA, Italiji, Španiji, predvsem prvo fazo - število potrjenih primerov v januarju ali februarju, in primerjaj z statistiko v Sloveniji, mogoče bo postalo jasno, da smo imeli predvsem veliko sreče, in zasluga za to ne gre ukrepom do 12.3.!