Besede, ki so v hrvaščini različne od slovenskih

stol, čaša ipd.

Vprašanje kaj točno iščeš z vidika narečnih skupin. Recimo dialekt iz okolice zagreba je bolj podoben dolennščini, ali kakšna bolj srbska (uradna) varianta. Zagorske pesmi je zabavno poslušat na kakem lokalnem radiu. Sem prepričan, da jih mi bolje razumemo kot dalmatinci.

sandmat je 31. mar 2020 ob 14:13 izjavil:

Vprašanje kaj točno iščeš z vidika narečnih skupin. Recimo dialekt iz okolice zagreba je bolj podoben dolennščini, ali kakšna bolj srbska (uradna) varianta. Zagorske pesmi je zabavno poslušat na kakem lokalnem radiu. Sem prepričan, da jih mi bolje razumemo kot dalmatinci.

Se strinjam. Zagrebščina oziroma purgerščina in kraji, ki so blizu slovensko-hrvaške meje imajo, uporabljajo veliko podobnega besedišča, kot slovenščina. Čeprav Hrvati to neradi priznajo...

On-topic pa:

nadstropje-kat,
ročaj-rukohvat,
okno-prozor,
nasip-blatobran,
novice-vijesti,
letališče-zračna luka/aerodrom,
prosim-molim,
otrok-djete,
čas-vreme,...

štorklja - roda

jarre je 31. mar 2020 ob 14:19 izjavil:

nadstropje-kat,
ročaj-rukohvat,
okno-prozor,
nasip-blatobran,
novice-vijesti,
letališče-zračna luka/aerodrom,
prosim-molim,
otrok-djete,
čas-vreme,...

Iz marsičesa od naštetega se tudi vidi sorodnost. Za "dijete" imamo sicer "dete". Za "vijesti" imamo "vesti". Oboje je zastarelo, ampa slovensko. S "prozorom" je povezan naš pridevnik "prozoren". Naša "molitev" je tudi pomensko prošnja, ampak samo za nadnaravna bitja, pri njih še za koga drugega, torej je pri nas samo nekakšna podpomenka.

OP
Upam da se zavedas, da si postavil skoraj nemogoco zahtevo. Ker stevilo gre zelo visoko, v slovenscini bi naj imeli okrog pol milijona besed.

Koliko sta si jezika podobna oz razlicna, pa se lepo vidi, ko se o tem pogovarjas z mlajsimi od 30 let. Da jih ima velika vecina probleme z razumevanje in se vecje z uporabo.

Hr jezik je grobo receno skupek treh narecij, ki ga takoj prepoznas po ča-kaj-što

Hvala tudi drugim za nekaj takšnih primerov.
Če kdo ve še za kakšnega, se priporočam.
lp

hr natakar o razlicnih jezikih in narodih

"Lahko rečem samo, God Bless America. Kot narod so res kreteni, a do natakarjev so pošteni. Včasih so morda malo glasni in pretiravajo s prijaznostjo in stalno sprašujejo po striptiz barih, ampak mene vedno čaka mojih 10-15 odstotkov napitnine. Seveda, govorim o gostih od 30. leta naprej, ta mlada elektrogolazen, ki prihaja na Ultro, pa ni vredna omembe, zato jih sploh ne bom komentiral, rešuje jih to, da so starejši Američani res dobri gosti," Američane hvali in postavlja na prvo mesto Pavić.

Sledijo gostje iz Nemčije in Avstrije. "Hladni in strogo profesionalni, a korektni. Kolikor jim daš, toliko boš tudi dobil. Tu ni veliko za razlagati. Dober večer, izvolite, 'šprehenzi dojč, najn, bite'. Če ti uspe s svojim šarmom prodreti do njihovih robotskih src, ti napitnina ne uide. Včasih od tebe niti simpatičnosti ne zahtevajo. Bistveno je, da dobijo vse pravi čas, ker jim vsaka minuta zamude zj*** koncept letnega dopusta, ki ga imajo sprogramiranega do sekunde."

O Britancih lepih besed ne najde: "Pijani in bledi, s poudarkom na pijani. Moški vedno hodijo v tropih, prepoznate pa jih po butastih havajskih srajcah, ko običajno praznujejo fantovščine, ker naj bi bilo to nekaj nikoli videnega in tako originalnega, da niti sami bedniki ne dojamejo, da so zaradi tega že postali tako prepoznavni, da jih sploh ni treba spraševati, od kod prihajajo ... Če pridejo v času, preden je alkohol prijel, kar je redko in nikoli, so vrhunski gostje. Dobra napitnina. Če pa začnejo biti alkoholni hlapi vodilo, potem si naje***. Derejo se in kričijo, terorizirajo celoten objekt s kričanjem in tistim butastim angleškim humorjem, podirajo vse pred sabo, pozabljajo na napitnino. Prosiš Boga, da ti da moči, da zdržiš in da ne vzameš pladnja in klofneš prvega po glavi, četudi za ceno odpovedi. Pozneje jih vidiš, kako se pijani kot sipe opotekajo po mestu v iskanju apartmaja."

Glede Rusov ima mešane občutke: "Če pride dober Rus, iz katerega moderni kapitalizem še ni naredil instantnega bogataša, so to dostojni in dobri gosti. Dobra hrana, dobra steklenica vina, oba zadovoljna, 'spasiba, adio'. Če pa pride neki kmetavzar s 13-člansko družino do šestega kolena, potem za en k*** vse in ves večer. Greš malo na WC, spustiš solzo, globoko vdihneš in stisneš zobe, storiš to junaško, ker veš, da sledi dvourno j*** na suho, a j***, tudi to je del posla."

Za Skandinavce Pavić razočarano ugotavlja, da nekoč njemu najljubši gostje hitro padajo na seznamu simpatičnosti. "Še vedno lahko najdemo krasne ljudi, ampak vse bolj se mi zdi, da je kmetavzarstvo naposled našlo pot tudi do njih. Večno preznojeni in rdeči, a še vedno hladni v srcu kot čarovniška još***, občasno nesramni in zahtevni, a še vedno korektni gostje."

Za Čehe, Poljake, Madžare in Romune pravi, da jih po restavracijah praktično ni, saj da jih "paštete in salame čez dan verjetno tako nasitijo, da nimajo potrebe po večerji". "A tiste maloštevilne, ki vseeno pridejo, z veseljem postrežem, ker si vedno mislim, bože mili, morda bom že jutri v črni kroniki bral o enem izmed njih, kako so ga od sonca opečenega in dehidriranega našli sredi Braškega preliva, kako dezorientirano plove v iskanju kopnega. Ko veš, da je to morda človekov zadnji obrok pred življenjsko avanturo, nekako lažje sprejmeš dejstvo, da taki za napitnino ne vedo. Pojej, sine, pojdi in naj ti bo mirno morje."

"To pišem, ko je pred vrati njihov veličastni ferragosto in lahko vam povem, da me že po malem boli celo drobovje, ko pomislim, kaj me čaka. Cigani, iskanje popusta na vsak račun, ki ga dobijo, prerekanje s slabo angleščino, če angleško sploh znajo, in, seveda, napitnina je pri Italijanih znanstvena fantastika," pravi Splitčan o naših zahodnih sosedih, a takoj zatem nadaljuje, da obstajajo še hujši gostje. "Reče se jim Španci. In Francozi."

"O Špancih ... nič dobrega. Italijani so za njih Američani. Za njimi ostane pustinja. Tu trava ne raste več. Kot da bi orkan Katrina razsul mizo, za katero so sedeli. Plačevanje s kovanci, in to z lipami. Napitnina je za njih abstraktni pojem. Bog nas obvaruj njih."

O Francozih pa: "Zaradi njih se mi je čir na želodcu, za katerega sem mislil, da sem ga že prebolel, ponovno oglasil. Zaradi Francozov sem začel sovražiti ljudi na splošno. Že prej jih nisem blazno ljubil, ko pa spoznaš Francoze osebno, vam lahko rečem, da croissanti mojih ust ne srečajo več. Angleško znajo, a nočejo. Od tebe pričakujejo, da razumeš njihovo 'preserancijo' od jezika, ko pa jim poveš, da ne govoriš francosko, jim vidiš v očeh, da bi te najraje vstavili v top in te ob zvokih marseljeze izstrelili nekam, da te ne bi več videli. Ampak ne morem jih obsojati, saj so občutki vzajemni, samo da bi v mojem primeru ob desni roki na prsih igrala Lijepa naša. Glede napitnine so na dnu napitninskega sveta, tisti natakar, ki mu Francozi pustijo več od 10 kun napitnine, pa običajno doda še 740 kun in kupi jagnje ter od same sreče in nejevere pogosti celo ekipo."

Pavić priznava, da Avstralce včasih težko loči od Američanov, saj še ne zna tako dobro ločiti naglasov, zato mu začetno navdušenje ob avstralskih gostih hitro splahni, ko ugotovi, da niso njemu ljubi Američani. "Vem, kaj me čaka - mentalno in fizično mučenje. Naporni in zahtevni do amena, 300-krat jim prinesi to, odnesi ono, pijejo kot žolne, napitnina pa je tako borna, kot je država, iz katere prihajajo. Škrta in suha. Nekdo mi je celo rekel, da v Avstraliji napitnine ne obstajajo, ker imajo tako dobre plače, da jih ne potrebujejo, ampak očitno se niso dobro informirali o svoji destinaciji dopusta, ker sicer bi vedeli, da prihajajo v vukoj***, kjer vlada težka beda, jaz pa nisem tukaj zaradi ljubezni in želje po natakarstvu, ampak zato, da zaslužim."

Predzadnje mesto zasedajo Kitajci in Japonci. "Še vedno ne dojamem, kako sta ti dve državi na vrhu svetovne razvrstitve glede napredka in gospodarstva. Kako naj razumem, kako se lahko nekdo brez osnovnega znanja angleščine (dobesedno brez, tega ne igrajo kot Francozi ali Italijani) sam napoti 25.000 kilometrov od doma. Njihovo besedišče in dialog z menoj lahko opišem kot predstavo, v kateri se dva galeba prepirata zaradi kosa ribe. Nerazločni zvoki in mlatenje z rokami, da bi nekdo, ki vse to opazuje, mislil, da se igramo igrico kamen, papir, škarje. Videti so zaostalo, z maskami in dežniki sredi 38 °C, kot da bi padli iz kakega apokaliptičnega filma. Meni zanje temelji na vsem, kar se začenja in konča na "tuna". In da ne pozabim, o, čudež, riž za prilogo. Ena taka oseba iz mene izsesa toliko energije, kot da bi stregel mizi z desetimi ljudmi - roke me bolijo od "govorjenja", ves se potim. Raje bi videl, da mi dajo motiko in njivo s 300 kvadrati in, ajde, koplji."

Pavić na dno svojega "seznama sramote" postavlja Indijce, kar ne bi smelo presenetiti "vseh tistih, ki so kdaj delali v gostinstvu". "Obstajajo Indijci in vsi preostali. Tako so slabi, da vsi tisti, ki so med 2. in 5. mestom, skupaj niso tako slabi kot ta /***/. Blagor objektu, ki ga oni zaobidejo. Od ljudi, ki prihajajo iz države, znane po svoji poduhovljenosti, Budi in čakrah, pričakuješ prijazne in skromne goste, ki občutijo svet okoli sebe na neki drugi ravni. Če nič drugega, pričakujem, da vsaj občutijo mojo avro, ki kriči, naj odj*** v neko drugo restavracijo, samo, da jih moje oči ne vidijo."

Splitski natakar nato razčleni njihov obisk: "Sedejo in gremo ... 'Dober večer, mi smo vegetarijanci, ne jemo mesa in rib, ne jemo glutena, nič presladkega in preslanega, kaj bi nam priporočili?' Pa, priporočil bi vam zrak. Z malo soli. Originalni hrvaški. Ali pa bi vam v najboljšem primeru priporočil, da odj***, ker jaz zares ne vem, kaj bi vam z menija ponudil, da bi ustrezalo tem vašim merilom. Najbolje, da zavijete v trgovino po steklenico Jane (jasno, z nekim globokim sporočilom, ker ste globok narod), se ustavite ob morju in vdihnete. Kaj naj vam drugega ponudim. In potem začne masaker menija - dajte mi to s tem, tisto brez onega, malo tega, ob strani tisto, če lahko, namesto tega, dajte tisto ... Na koncu njihovo naročilo nima nobene zveze z eno jedjo na meniju, moja beležka pa je videti kot diplomsko delo Gordona Ramsayja. Jasno, niti to, kar jim na koncu prinesem, ni v redu, in užaljeno vstanejo in odidejo, ob tem pa verjetno proti meni vržejo še kak indijski urok. O napitnini ni govora. Oni kune v življenju niso pustili nikomur. Pravzaprav lažem, govori se, da je pred nekimi petimi leti neki Indijec pustil 50 kun napitnine nekemu natakarju v neki splitski restavraciji. Pravijo, da je natakar končal na psihiatriji. Ne vem, kaj je z njim danes."

https://www.rtvslo.si/zabava/novice/spl...

okužba - zaraza
brisača - ručnik
zobotrebec - čačkalica
dejstvo - činjenica
motnja - poremečaj
tašča - svekrva (moževa mati) ali punica (ženina mati) - družinski nazivi

aja LIST je list povsod na balkanu

šunka je šunka tudi v CRO

Školjka je equal (mislim na morsko)

Ne bi vedu za Romune, ampak če imajo romuni znajo imet tudi Bolgari ?

ni cisto 1:1

SLO : CRO
zgoden : zgodan

Torej, ce se ne motim, je zgodan po hrvasko lep/simpaticen.

lica = obrazi
vojaška oseba = vojno lice
osebna izkaznica = lična karta

mesto = grad
grad = dvorac
dvorec = kurija
dvor = dvor/dvorište

dj cotto je 7. apr 2020 ob 10:32 izjavil:

dvorec = kurija

dvorec = dvorac
Kurija je tako kot pri nas malo manjsi in bolj skromen objekt od dvorca

dj cotto je 7. apr 2020 ob 10:32 izjavil:

lica = obrazi
vojaška oseba = vojno lice
osebna izkaznica = lična karta

mesto = grad
grad = dvorac
dvorec = kurija
dvor = dvor/dvorište

lice je tudi slovenska beseda ampak se vec ne uporablja. Recimo rumena lička.

hr_natakar je 7. apr 2020 ob 12:21 izjavil:

dj cotto je 7. apr 2020 ob 10:32 izjavil:

lica = obrazi
vojaška oseba = vojno lice
osebna izkaznica = lična karta

mesto = grad
grad = dvorac
dvorec = kurija
dvor = dvor/dvorište

lice je tudi slovenska beseda ampak se vec ne uporablja. Recimo rumena lička.

???

Sem kje napisal, da ni? Lice se ne uporablja? Ti to resno?

Poljubil jo je na lice. Na licih je videl njen nasmeh. Bila sta lice ob lice. Po licu ji je zdrsnila solza. Tako na hitro.

Uporaba besed lice in obraz je v slovenščini obratna kot v hrvaščini. Isto velja za rarog, jastog. Najbrž se najde še kakšen primer.

rdeča lička = rumeni obrazi

hr_natakar je 7. apr 2020 ob 12:31 izjavil:

Se uporablja ampak dost manj kot vcasih. To v vsakdanjem pogovoru skorajda vec ne slisis. Kvecjemu kje preberes.

Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. Če je tvoj besedni zaklad skop in se družiš med sebi enakimi, je jasno, da ne boš slišal za druge ljudi čisto običajnih besed, ki se izven tvojega kroga normalno uporabljajo.

Rumena lička so žuti obrazi; v povezavi z barvo kože Kitajcev.

Rdeča lička so rumeni obrazi, ko človek zardi ali ima zaradi drugega vzroka lice obarvano rdeče (crveno).

Priznaj, da si se zmotil, ne pa da se še bolj zapletaš.

Edit: typo

dj cotto je 7. apr 2020 ob 12:50 izjavil:

hr_natakar je 7. apr 2020 ob 12:31 izjavil:

Se uporablja ampak dost manj kot vcasih. To v vsakdanjem pogovoru skorajda vec ne slisis. Kvecjemu kje preberes.

Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. Če je tvoj besedni zaklad skop in se družiš med sebi enakimi, je jasno, da ne boš slišal za druge ljudi čisto običajnih besed, ki se izven tvojega kroga normalno uporabljajo.

Rumena lička so žuti obrazi; v povezavi z barvo kože Kitajcev.

Rdeča lička so rumeni obrazi, ko človek zardi ali ima zaradi drugega vzroka lice obarvano rdeče (crveno).

Priznaj, da si se zmotil, ne pa da se še bolj zapletaš.

Edit: typo

OP sprasuje po besedah, ki se zelo razlikujejo od slovenskih. Ti si dal besede, ki se uporabljajo v obeh jezikih. To sem povedal. Zdaj isces dlako v jajcu, ker sem skusal povedat, da se to uporablja tudi v slovenscini. Zdaj pa ti mene zelis prepricat, da se uporablja v slovenscini, sicer bolj pogosto kot si jaz mislim?

spenstar je 7. apr 2020 ob 13:06 izjavil:

Vsi po malem mesate hrvaske in srbske besede. Nehajte raje.

Ne mesamo, le povemo, da niso tako razlicne. OP sprasuje po zelo razlicnih besedah.

Isto pisane(izgovorjene) besede, ki imajo drugačen pomen, spadajo med besede, ki so (zelo) različne. Ogromna razlika je, če rečeš z gradu ali iz mesta, da je kdo lep ali zgoden, oz. glej spodaj. Višek tvojega cinizma, pa je tvoje pozivanje na temo, v katero si prilepil dolgovezno generaliziranje/etiketiranje tujih turistov na Hrvaškem, skozi oči namišljenega natakarja. Jaz ne iščem dlake v jajcu, ampak, zaradi svoje nerazgledanosti, nesposobnosti razumevanja prebranega, polaganja besed v moja usta in nezmožnosti priznavanja, da si v zmoti, to počneš ravno ti.

dj cotto je 7. apr 2020 ob 14:14 izjavil:

spenstar je 7. apr 2020 ob 13:06 izjavil:

Vsi po malem mesate hrvaske in srbske besede. Nehajte raje.

Vsi? Argument je katera od mojih besed?

Lična karta (hrvaško je osobna iskaznica). Namesto lice je v hrvaščini bolj v uporabi osoba.

dj cotto je 7. apr 2020 ob 16:28 izjavil:

Miha 333 je 7. apr 2020 ob 15:01 izjavil:

dj cotto je 7. apr 2020 ob 14:14 izjavil:

spenstar je 7. apr 2020 ob 13:06 izjavil:

Vsi po malem mesate hrvaske in srbske besede. Nehajte raje.

Vsi? Argument je katera od mojih besed?

Lična karta (hrvaško je osobna iskaznica). Namesto lice je v hrvaščini bolj v uporabi osoba.

Uradni naziv dokumenta je osobna izkaznica. Lična karta je srbizem, a je sestavni del hrvaškega jezika. Kaj je bolj ali manj v uporabi s tem nima veze.

Podobno velja, kadar govorimo o vojnom licu, ne pa o besedi lice na splošno. Vraćaju osmijeh na dječja lica. Suza na tvom licu. Pokeraški izraz lica, trnenje lica, krema za lice... Pa ti vseeno takoj najdem hrvaške članke, ki uporabljajo besedno zvezo vojno lice.

Veliko Hrvatov, ne hrvaških državljanov še vedno uporablja besedo hiljada namesto tisoč, čeprav je tudi to srbizem in takšnih besed je še ogromno. (naredni, pravac, veoma, jačina, čuven...)

To, da se izraz v splošni rabi zaradi sovraštva nekaterih naspram Srbov, ne uporablja več tako pogosto, pa je drugi problem. Čarapa, rakija, bakar, boja, pamuk, oluk, krevet niso hrvaške besede, ker so turcizmi?

Pa še primeri srbizmov/hrvatizmov v slovenščini, če se bo kdo spuščal v to: metek - naboj, običaj - navada, sredina - okolje, povratek - vrnitev, čitati - brati.

Seveda sem imel v mislih lice kot osebo. Z marsičem od napisanega bi se mogoče strinjal, ampak lična karta ni hrvaški izraz. Zakaj potem npr. na osebni izkaznici BIH piše med drugim tudi osobna iskaznica, če bi po tvoje bilo dovolj lična karta?

Miha 333 je 7. apr 2020 ob 17:35 izjavil:

Seveda sem imel v mislih lice kot osebo. Z marsičem od napisanega bi se mogoče strinjal, ampak lična karta ni hrvaški izraz. Zakaj potem npr. na osebni izkaznici BIH piše med drugim tudi osobna iskaznica, če bi po tvoje bilo dovolj lična karta?

Še enkrat, počasi preberi, kaj sem napisal.

Pika. Po hrvaško točka po srpsko tačka.
Obžalujem=Žalim=vredjam.