Prejem napačno obračunane plače

Bi jih obvestil ce bi dobil premalo?

Sam bi se obrnil na obračun plač in zadevo javil. Se mi je zgodilo, da so mi enkrat nakazali konkretno premalo zaradi pomote v računovodstvu, pa smo kulturno rešili s klicem v tajništvo. Bi bil pošten tudi v obratni smeri - če bi ugotovil, da sem dobil nakazano nekaj, za kar vem da mi ne pripada.

"Plot twist .. delodajalec namerno nakaže preveč denarja, da bi ugotovil kdo v podjetju je pošten."

Delodajalec ne more tega narediti, ker krši zakone. To bi moralo računovodstvo preprečit že v štartu, drugače so oni v prekršku....

Pač povej, da si opazil, da je narobe obračunano. Ne vidim potrebe, da ta tema sploh obstaja :D

Zato, ker ne najdem zakonske podlage.

Saj sem naredil, kot je prav, ampak vseeno ne vidim problema, če se obrnem na forum... Keri ma namen krasti, tako ali tako krade.

Denar je moj, saj sem zanj opravil delo. To, da se ni prav obračunalo pa ni moja napaka.

Pustimo moralnost, še vedno ne vem kako je v tem primeru zakonska podlaga.

fikus_ je 19. feb 2020 ob 09:10 izjavil:

Lonewolf, prilepi plačilni list z zbrisanimi osebnimi podatki. Lahko pa greš v računovodstvo firme in naj ti pojasnijo obračun plače ter skupaj ugotovite, če je res prevelika.

Saj sem takoj ugotovil, da nisem bil 41 ur v nočni, ampak v popoldanski :)
Razlika na urno postavko 7,07 je 50% namesto 10%.

T-h-o-r je 19. feb 2020 ob 09:14 izjavil:

lonewolf_ je 19. feb 2020 ob 09:12 izjavil:

Zato, ker ne najdem zakonske podlage.

Saj sem naredil, kot je prav, ampak vseeno ne vidim problema, če se obrnem na forum... Keri ma namen krasti, tako ali tako krade.

Denar je moj, saj sem zanj opravil delo. To, da se ni prav obračunalo pa ni moja napaka.

Pustimo moralnost, še vedno ne vem kako je v tem primeru zakonska podlaga.

Daj nehaj no. Tudi to, da so na firmi "pozabili" dati tebi plačo konec meseca ni problem, saj imaš pogodbo o zaposlitvi in ni njihov problem, da ti nisi dobil nakazila.

Rahlo mešaš jabolka in hruške, ampak ok. Ne bom več debatiral, razen o zakonski podlagi tega problema.

Firme nikoli niso postene na dolgi rok, ker na fini oz. moderni nacin izkoriscajo svoje delavce, prakticno na lep nacin, drugace nadur sploh nebi bilo.

m0LN4r je 19. feb 2020 ob 09:20 izjavil:

Firme nikoli niso postene na dolgi rok, ker na fini oz. moderni nacin izkoriscajo svoje delavce, prakticno na lep nacin, drugace nadur sploh nebi bilo.

Izkoriščajo te že normalno, ko si prisvajajo vrednost, ki jo ti ustvariš kot svojo, ti pa dobiš zgolj majhen del vrnjen v obliki mezde.

Ma shitty job za shitty šefa se bo vedno našel. Ta fama "malega podjetnika" oz. "mikro podjetnika" in neskončne finančne spodbude zanje pa so itak smrt za vsako gospodarstvo.

Je delavec zakonsko odgovoren za preverjanje točnosti izplačila plače? Zdi se mi, da ni.

Lakotnik29 to the rescue!!!

Pomoje, da ne gre kaznivo dejanje zatajitve, saj ji denar ni bil zaupan v varstvo, ampak izplačan kot plača. Jaz bi ga zadržal, delodajalec pa ima pet let časa, da pogrunta napako in razliko terja nazaj. Res ne vem, zakaj bi se morala podjetja (sploh če je dobro stoječe) komurkoli smiliti. Podjetju se tak znesek nikjer ne pozna, delavcu pač.

Računovodstvo bo prej ali slej ugotovilo napako, in preveč izplačani denar pobralo pri naslednji plači.

Zadeva rešena...

Torej rabim podpisat soglasje, hvala.
Ne bi rad, da pridejo take stvari na dan, ko bi imel možnost menjat službo... zato se mi gre.
Teh 120e pa tudi ne bo obrnilo življenja na glavo.
Pač nismo vsi nonstop med zakoni, zato me zanima kakšna je zakonska podlaga za obveščanje nepravilnosti pri prejemku plače ali zadržku le teh, ker v pogodbi tega nimam napisanega. Glede naše pravne službe pa ne vem kaj vam naj rečem, ne bi se preveč zanašal na njega :D

meni se je pred leti zgodilo da so mi potne stroške preveč nakazali, takrat sem imel v obe smeri 50km, nakazano sem dobil za 100km. sem bil tiho, na srečo ni bilo nič.

Če te sedaj zanima točno pravno, potem gre v tvojem primeru za neupravičeno obogatitev. Konkretno takšnih primerov ne ureja noben zakon. Delno se te problematike dotakne 3a. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pa še tam v primeru ugotovitve, da se je delavcu izplačevala višja plača, zakon napotuje na uporabo splošnih pravil civilnega prava.

Zato se v primerih kot je tvoj, uporabljajo splošna načela obligacijskega prava in pravila vračanja.

Po 190. členu Obligacijskega zakonika (OZ), mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Vendar pa 191. člen OZ tukaj še določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.

Ali lahko od tebe zahtevajo vračilo, je predvsem odvisno od tega, ali so vedeli za previsoko izplačilo (za preostala dva primera namreč jasno ne gre).

Ker gre tukaj za pravno osebo, ki ima svoje računovodstvo in je od obračuna plače do dejanskega izplačila, običajno vsaj nekaj "faz", se bi morali zelo potruditi, da bi dokazali, da niso vedeli, da so izplačali preveč.

Pravne možnosti torej imajo, vendar so slabe.

Kot so ti pa ostali že namignili, pa je nekaj pravo (ki sicer običajno je minimum morale), nekaj pa moralnost takšnega početja. Za zdrave odnose v podjetju morate skrbeti vsi. Če misliš še naprej delati v tem podjetju, bi jaz vsekakor za voljo slednjih, obvestil delodajalca.

O kaznivem dejanju zatajitve ne moremo govoriti, ker je šlo za v konkretnem primeru za prenakazilo denarnega zneska, zato sploh ne moremo govoriti o premični stvari. Širjenje cone kaznivosti z analogijo pa je v kazenskem pravu prepovedana.

Prvi odstavek 208. člen Kazenskega zakonika (KZ-1): Kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu je zaupana, se kaznuje z zaporom do dveh let.

15. člen Stvarnopravnega zakonika:

(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.

(2) Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.

Šesti odstavek 99. člena KZ-1:

Za premično stvar po tem zakoniku se šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, obsevanje, pogon, premikanje ali prenos glasu, slike ali besedila na daljavo.

lonewolf_ je 19. feb 2020 ob 20:19 izjavil:

seveda ne bo, je pa dobra merska enota za integriteto posameznika.

Pa kdo je rekel, da ne razumem. Samo iščem kateri zakon bi kaj o tem govoril, za debato na pijači, ker kolegi kvasijo vsak po svoje, kakor tudi tukaj na forumu. Kaj ti ni jasno glede tega, da me pač zanima določen člen oz. karkoli kar bi govorilo o tem. Obrnil sem že polovico UL.

In še vedno nisi opazil, da sem ti člen linkal že par ur nazaj?

Pa tudi v članku, ki sem ga linkal in citirtal so členi konkretno navedeni.

O kaznivem dejanju zatajitve ne moremo govoriti, ker je šlo za v konkretnem primeru za prenakazilo denarnega zneska, zato sploh ne moremo govoriti o premični stvari.

Ti to resno? Po tvoje ni mogoče govorit o zatajitvi zato, ker je bil denar nakazan in ne fizično predan?????? Saj ponavadi stvari razumeš, ampak tukaj si pa brcnil v meglo da glava peče.

Zanimivo...

Če uspem jutri anonimiziram sodbo kjer je posameznik 2018 pravnomočno obsojen za zatajitev, pri čemer si je zadržal nakazilo.

lonewolf_ je 20. feb 2020 ob 05:31 izjavil:

Zanimalo me je, ker vem, če napačno nakažeš kot fizična oseba, se lahko posloviš od denarja. Razen, če je prejemnik toliko pošten, da ti vrne, ali pa da eskaliraš zadevo na policijo, vsaj kolikor je meni znano. Kako dolgo pa potem to vse traja pa tud ne vem.

Se pravi lahko se poslovis od denarja, razen ce se noces.

Človek se je verjetno zmotil pr vnosu ur v pravi razdelek .... tehnično z izplačilom ni nič narobe in sem siguren da tega nobeden ne bo opazil.
Jst verjamem da se dobro vrača. Povej v računovodstvu in ti bodo razliko pri nasledni plači odračunali.
Mirno spiš dalje.

Noben se ne rabi nič sekirati, preprosto opozoriš računovodstvo na to napako in spiš mirno naprej (morda se celo lahko zmeniš, da vrneš nazaj v brezobrestnih obrokih). Opozarjanje napak gre namreč v obe smeri.

Morda pa sploh ne gre za napako, ampak so ti hoteli načrtno izplačati več denarja, a niso znali izvesti tega drugače; vsekakor bolje, da vprašaš/opozoriš na to.

St235 je 19. feb 2020 ob 21:53 izjavil:

Zanimivo...

Če uspem jutri anonimiziram sodbo kjer je posameznik 2018 pravnomočno obsojen za zatajitev, pri čemer si je zadržal nakazilo.

No, daj prosim, ker tudi mene zanima :).

Ampak nekako je stvar jasna. Namreč po 15. členu SPZ so stvari samo telesni objekti. Izjemoma SPZ kot stvar opredeljuje še oblike energije in valovanja, ki ne izpolnjujejo pogoja telesnosti, ampak samo v primeru teh dveh (v vsakem primeru je pogoj obvladljivost s strani človeka, ampak pustimo tukaj to ob strani).

V 99. členu SPZ pa imaš še fikcijo, da se po KZ-1 za premično stvar šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, obsevanje, pogon, premikanje ali prenos glasu, slike ali besedila na daljavo. To in ničesar več.

V zgornjih definiciji torej ni ničesar, da bi lahko kot (premično) stvar opredelil tudi knjižni denar, ki je podatek. Če bi hoteli, da se tudi knjižni denar šteje za premično stvar, je potrebno spremeniti oziroma razširiti šesti odstavek predmetnega člena, sicer si takoj na področju prepovedane analogije.

Poleg tega, da si ti lahko stvar v smislu 208. člena KZ-1 sploh prilastiš, jo moraš imeti v posesti. Ti pa denarja, ki je na TRR oziroma hranjen pri banki, nikoli nimaš v posesti. Tako, da ti že iz tega vidika pade v vodo KD zatajitve. Na svojem denarju na TRR nimaš niti lastninske pravice (kar sicer ni bistveno za zgornji primer), ampak imaš premoženjsko pravico oziroma terjatev do tega denarja.

Saj podobno je pri tatvini po 204. členu KZ-1. Imaš tri (podobne) situacije:
- če ti ukradem kartico in ne morem nikakor do denarja, ker ne poznam PIN kode, potem gre zgolj za tatvino kartice in ne tatvino denarja.
- Če poznam PIN in nič ne dvignem, gre za poskus tatvine denarja.
- Če pa denar dvignem, sem izvršil tatvino denarja.

Če pa prenakažem denar na spletni banki s tvojega TRR na svoj TRR, ne gre za KD tatvine, ampak za KD goljufije po 211, členu KZ-1, ker sem spravil banko v zmoto, da je ta v tvojo škodo meni nakazala denar.

To seveda govorimo o kazenski odgovornosti. Civilni vidik je nekaj drugega. Da ne bo kdo sedaj mislil, da če ni kaznivega dejanja, da lahko denar kar obdržiš :).

zk_eu je 20. feb 2020 ob 12:50 izjavil:

St235 je 19. feb 2020 ob 21:53 izjavil:

Zanimivo...

Če uspem jutri anonimiziram sodbo kjer je posameznik 2018 pravnomočno obsojen za zatajitev, pri čemer si je zadržal nakazilo.

No, daj prosim, ker tudi mene zanima :).

Ampak nekako je stvar jasna. Namreč po 15. členu SPZ so stvari samo telesni objekti. Izjemoma SPZ kot stvar opredeljuje še oblike energije in valovanja, ki ne izpolnjujejo pogoja telesnosti, ampak samo v primeru teh dveh (v vsakem primeru je pogoj obvladljivost s strani človeka, ampak pustimo tukaj to ob strani).

V 99. členu SPZ pa imaš še fikcijo, da se po KZ-1 za premično stvar šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, obsevanje, pogon, premikanje ali prenos glasu, slike ali besedila na daljavo. To in ničesar več.

V zgornjih definiciji torej ni ničesar, da bi lahko kot (premično) stvar opredelil tudi knjižni denar, ki je podatek. Če bi hoteli, da se tudi knjižni denar šteje za premično stvar, je potrebno spremeniti oziroma razširiti šesti odstavek predmetnega člena, sicer si takoj na področju prepovedane analogije.

Poleg tega, da si ti lahko stvar v smislu 208. člena KZ-1 sploh prilastiš, jo moraš imeti v posesti. Ti pa denarja, ki je na TRR oziroma hranjen pri banki, nikoli nimaš v posesti. Tako, da ti že iz tega vidika pade v vodo KD zatajitve. Na svojem denarju na TRR nimaš niti lastninske pravice (kar sicer ni bistveno za zgornji primer), ampak imaš premoženjsko pravico oziroma terjatev do tega denarja.

Saj podobno je pri tatvini po 204. členu KZ-1. Imaš tri (podobne) situacije:
- če ti ukradem kartico in ne morem nikakor do denarja, ker ne poznam PIN kode, potem gre zgolj za tatvino kartice in ne tatvino denarja.
- Če poznam PIN in nič ne dvignem, gre za poskus tatvine denarja.
- Če pa denar dvignem, sem izvršil tatvino denarja.

Če pa prenakažem denar na spletni banki s tvojega TRR na svoj TRR, ne gre za KD tatvine, ampak za KD goljufije po 211, členu KZ-1, ker sem spravil banko v zmoto, da je ta v tvojo škodo meni nakazala denar.

To seveda govorimo o kazenski odgovornosti. Civilni vidik je nekaj drugega. Da ne bo kdo sedaj mislil, da če ni kaznivega dejanja, da lahko denar kar obdržiš :).

Imaš na ZS. Omenjeno v nobeni fazi, čeprav bi sodišče na to moralo paziti po uradni dolžnosti, ni problematizirano in končna pravnomočna odločitev je obsodba za KD zatajitve, ker posameznik ni želel vrniti denarja,ki mu je bil nakazan na TRR.