Darila in obdavčitev

Ce nisi njen delodajalec ali z njim povezana oseba potem darila ne stejejo v dohodnino.

Steje pa to za darilo in je obdavčeno po zakonu od darilih in dediscini. Po tem zakonu so darila med fizicnimi osebami neobdavcena do visine 5.000 eur.

Tako da naceloma ne bi smel imet twzav ce ni slo za visoke zneske.

Na podlagi računov in namenske porabe sredstev. Pri čemer mora bit razvidno, da gre za skupno investicijo in jaz dejansko prebivam tam.

Če jaz dam denar staršem zato, da sebi zamenjajo streho je to pač darilo pa kakorkoli obračaš zadevo.

Nisem tako zelo prepričan, da res vse variante in oblike povračila stroškov veljajo kot 'darilo'.

A kdo trdi da so?

Stroški skupnega gospodinjstva (hrana, voda, elektrika,.....) niso in ne morejo biti 'darilo'.

Zakaj ne? Če jaz dam cimru vsak mesec 500EUR s katerimi si on plačuje stroške, zakaj to ni darilo? Ravno tako je lahko darilo, če nas 10 živi v enem stanovanju, stroške pa v celoti plačuje eden. Seveda pa so to robne situacije, v katere se FURS praviloma ne bo vtikal, ker pri teh zadevah ostanemo praviloma izven meje 5.000 EUR. Če pa neki tretji osebi letno financiram več kot 5.000 eur njegovih stroškov potem pa se je seveda za vprašat zakaj do tega prihaja. Bom pa vesel tvoje razlage zakaj to ne more bit darilo.

Sploh pa... če sam sebi popravljaš streho nad glavo - zakaj je to potem 'darilo staršem'

Zato, ker imaš težave z razumevanje in nisi razumel kaj sem napisal. Kje točno kdo trdi, da je skupna investicija v popravilo strehe darilo, če gre za prebivalce iste hiše? Ni pa to isto, če jaz plačam staršem popravilo strehe v hiši s katero nimam nič.

Vse to pa se na koncu 'filtrira' zgolj po oznaki namembnosti na nakazilu? Ali kako gre to? Se pravi, če zamočiš pri namembnosti in vpišeš 'posojilo', se dacarji ne bodo vtaknili v zadevo? Ne vem, če je res tako preprosto...?

Beseda namen ni samo polje na položnici, tako da ne vem kaj bi rad povedal. Namembnost nakazila definira njegov dejanski namen, polje na položnici je zgolj zapis, ki je lahko skladen z dejanskim namenom ali pa ne. Drugače pa ja, zapis v polju namen pri nakazilu seveda lahko vpliva na to, da se FURS vtakne v neko zadevo. Ni pa napačna navedba namena zadosten razlog, da FURS ne bi smel pogledat zadeve.

St235 je 28. jan 2020 ob 13:04 izjavil:

Sploh pa... če sam sebi popravljaš streho nad glavo - zakaj je to potem 'darilo staršem'

Zato, ker imaš težave z razumevanje in nisi razumel kaj sem napisal. Kje točno kdo trdi, da je skupna investicija v popravilo strehe darilo, če gre za prebivalce iste hiše? Ni pa to isto, če jaz plačam staršem popravilo strehe v hiši s katero nimam nič.

Ja, to bodo robni pogoji ... ali je v očeh zakona "darilo" tudi nekaj, kar se mora dati, ker je v zakonu zapisana obveza, da se to mora?

Npr. 126. in 185. čl. Družinskega zakonika. Prvi govori o obvezi očeta ("Otrokov oče mora po svojih možnostih prispevati k stroškom, ..."), ki ni vezana na morebiten obstoj zakonske zveze in s tem I. dednega reda. Drugi govori o obvezi preživljanja staršev (kar lahko vkjučuje tudi plačilo nujnega popravila strehe hiše, kjer otrok ne prebiva).

Pa recimo, da se za popravilo razpadle strehe še razume, da je to nujno, da hiša ostane v stanju primernem za bivanje. Kaj pa npr. energetska prenova hiše? Brez nje si starša ne moreta privoščiti stroškov ogrevanja in morata prositi za pomoč. Če se jo izvede, pa to na eni strani omogoča, da tekoči strošek zmoreta in jima več ni potrebno pomagati pri tekočih stroških, hkrati pa je to očitno darilo, četudi je bil denar dan in v celoti porabljen za natančno določen namen.

Malo sem pobrskal po sodni praksi, pa nisem našel kakšnih tovrstnih primerov. Ali to pomeni, da se FURS v normalne družinske zadeve dejansko ne vtika? Da sodni postopki niso potrebni, ker se takšne zadeve zadovoljivo uredi že na prvi instanci? Da takšnih robnih primerov dejansko sploh ni?

St235 je 28. jan 2020 ob 13:04 izjavil:

Vse to pa se na koncu 'filtrira' zgolj po oznaki namembnosti na nakazilu? Ali kako gre to? Se pravi, če zamočiš pri namembnosti in vpišeš 'posojilo', se dacarji ne bodo vtaknili v zadevo? Ne vem, če je res tako preprosto...?

Beseda namen ni samo polje na položnici, tako da ne vem kaj bi rad povedal. Namembnost nakazila definira njegov dejanski namen, polje na položnici je zgolj zapis, ki je lahko skladen z dejanskim namenom ali pa ne. Drugače pa ja, zapis v polju namen pri nakazilu seveda lahko vpliva na to, da se FURS vtakne v neko zadevo. Ni pa napačna navedba namena zadosten razlog, da FURS ne bi smel pogledat zadeve.

Kod podvprašanje: ali je sploh važno kdo plača račun? Konec koncev lahko FURS iz drugih virov ugotovi, da je nekdo pridobil za ocenjenih 10.000 EUR koristi in mora ta potem potencialno dokazovati izvor premoženja. Če se izkaže, da je račun za streho plačal otrok, to potem FURS lahko razume kot, da je šlo za darilo v tej vrednosti, nakar je potrebno dokazovati ... da je to dolžnost preživljanja?

ali je sploh važno kdo plača račun?

Ne, kdo dejansko račun plača je samo po sebi irelevantno.

Malo sem pobrskal po sodni praksi, pa nisem našel kakšnih tovrstnih primerov. Ali to pomeni, da se FURS v normalne družinske zadeve dejansko ne vtika? Da sodni postopki niso potrebni, ker se takšne zadeve zadovoljivo uredi že na prvi instanci? Da takšnih robnih primerov dejansko sploh ni?

Osebno še nisem zasledi primerov, kjer bi se FURS vtaknil v normalne družinske zadeve o karšnih je govora.

Če pogledamo 126. člen na primer bi morali govorit o res specifični situaciji, kjer med mamo in očetom tega otroka ne obstaja sklenjeno (zakonsko ali zunajzakonsko) razmerje. Hkrati pa bi morali biti tudi stroški tako visoki, da bi presegli mejo oprostitve plačila davka.

Energetsko obnovo objekta na primer bi pa že bistveno težje prodal, da ni darilo, ker ker ne gre za reševanje eksistenčne krize o čemer govori omenjeni člen. Tudi FURS bo težko prepričat, da je bila energetska obnova stanovanja 85 letnega para, ki se bo povrnila v 30 letih ekonomsko bolj smiselna od mesečnega plačevanja računa za ogrevanje.

Dejstvo je, da gre v primerih o katerih se tukaj pogovarjamo za robne case by case primere in temu primerno presoja tudi FURS.

Treba je tudi razumet, da je obveza preživljanja staršev inštrument, ki staršem nudi določeno socialno varnost, ni pa namen tega člena, da bi pod pretvezo, da je za očeta bolj varno da vozi ferrarija, kakor golfa izvajhali pranje denarja. To pač ni arbitraren inštrument, kjer bi se otrok dogovoril s starši da potrebujejo 10.000 mesečno za preživetje in bi se na ta način izognil plačilu davka na darilo. Obseg dolžnosti preživljanja staršev je napreč odvisen od konkretne odločitve sodišča in ni stvar dogovora med staršem in otrokom.

Pod črto pa so zakonske usmeritve jasne. Fizične osebe si lahko na letni ravni podarijo do 5.000 EUR brez vsakršnih davčnih obveznosti. Vse od tam naprej pa je podvrženo potencialni obdavčitvi.

Pri vsem navajanju robnih primerov je Lakotnik spregledal bistvo, na katerega sem hotel pokazati: da ni razumno govoriti o 'darilu', kadar se gre za skupno gospodinjstvo v katerem vsak od članov prispeva svoj delež.

Pri vsem navajanjo robnih primerov je SeMiNeSanja spregledal dejstvo, da nikjer iz te teme ni razvidno, da govorimo o situaciji, kjer vsakdo prispeva svoj delež v skupno gospodinjstvo. Vprašanje OP se je v osnovi nanašalo na to ali je zadeva lahko obdavčena kot dohodek (to pokriva zakon o dohodnini) in je odgovor jasen in enostaven: ne.

Pri teh banalnih primerih bi potem punca, ki pri tebi prespi morala prijaviti 'darilo', ker si ji podaril prenočitev....? On pa bi morala prijaviti storitev....? Ja, ko greš v absurde si res hitro v absurdistanu. Držimo se raje realnih primerov, s katerimi se dejansko srečujemo vsakodnevno.

Kaj ko bi ostali pri dejstvih? Recimo temu, da ravno zaradi takih primerov obstaja splošna oprostitev plačila davka od daril? Da ni treba prijavljat vsake neumnosti, kot je kava, ki jo plačaš punci?

V glavnem, moje mnenje je, da takrat, ko se plačuje STROŠKE za lastne koristi, ne more biti govora o nekem darilu.

Če nisi opazil, si ti edini, ki v debato vleče vprašanje plačevanja lastnih stroškov kot darila.

St235 je 28. jan 2020 ob 13:04 izjavil:

Drugače pa ja, zapis v polju namen pri nakazilu seveda lahko vpliva na to, da se FURS vtakne v neko zadevo. Ni pa napačna navedba namena zadosten razlog, da FURS ne bi smel pogledat zadeve.

Jaz tasci ze deset let nakazujem podkupnine, denar za drogo, delez naropanega denarja, odkup trave, stroski kmetijskih izdelkov, dobicek od prodaje megle in tako naprej ... :>

Ajajaj SeMiNeSanja...ti neb bil ti, če se vtikal v teme, ki jih ne razumeš in mešal vse po vrsti v en koš...........

Mene je predvsem zanimalo, ali bo zadoščalo, da piše 'povračilo stroškov' kot namen nakazila, ali te bodo vseeno klicali na razgovor na FURS, da daj malo razložiti, kaj si to imel za ene prejemke.

Vprašaj vedeževalko. Drugače pa je verjetnost nedvomno manjša, kot če piše darilo in je vse ostal enako. Še vedno pa bo na koncu odločujoč faktor o kakšnih zneskih je govora.

Kako vraga pa naj FURS iz pregleda nakazil ugotovi, da se pa vendarle ni šlo za 'darilo', če npr. mulc vsak mesec prispeva 500EUR v skupno blagajno in s tem prekorači tistih magičnih 5 jurjev?

Težko. Bo pa lažje če so nakazila 5000 EUR na mesec. A zdaj kaj bolj razumeš o čem se pogovarjamo?

Pa ne gre se zgolj za dohodnino. Gre se tudi za druge, npr. socialne prejemke - ali se ti lahko socialna obesi na 'povračilo stroškov' in ti skrajša socialno, če jo prejemaš? Ali nek šoloobvezni otrok ostane brez štipendije, če ti odrasli otrok nakazuje stroške na račun?

To je povsem tretje vprašanje, ki nima ničesar s temo ali obdavčitvijo daril.
Spekter kaj vse se upošteva pri določanju premoženjskega stanja je zelo širok. In ja, tudi darila se v določenem delu upotevajo in ja, teoretično lahko ostane brat brez štipendije zato, kjer je starejši brat staršem dal darilo. Samo kot že rečeno, to je povsem druga tema, ki nima nič z vprašanjem OP ali obdavčitvijo daril.

SeMiNeSanja je 28. jan 2020 ob 15:00 izjavil:

BigWhale je 28. jan 2020 ob 14:58 izjavil:

St235 je 28. jan 2020 ob 13:04 izjavil:

Drugače pa ja, zapis v polju namen pri nakazilu seveda lahko vpliva na to, da se FURS vtakne v neko zadevo. Ni pa napačna navedba namena zadosten razlog, da FURS ne bi smel pogledat zadeve.

Jaz tasci ze deset let nakazujem podkupnine, denar za drogo, delez naropanega denarja, odkup trave, stroski kmetijskih izdelkov, dobicek od prodaje megle in tako naprej ... :>

In to vpišeš v polje "Namen" ? (bi te rad videl)

Zakaj pa ne? Pač jim na FURS bullshit detektor dovolj dobro dela, da vedo, da je zajebancija.

Po drugi strani pa tega seveda ne bodo mislili, če začneš prejemat mesečna nakazila z namenom "najmenina" od človeka, ki je pravkar prijavil bivališče v nepremičnini katere si lastnik in te bodo hitro povabili na razgovor, če dohodka ne boš prijavil. Enako se lahko zgodi, če se bo pojavilo nakazilo 20k z namenom darilo.

Kot sem že prej napisal v namen lahko napišeš karkoli in seveda to lahko vpliva na to, da FURS sproži postopek. Ni pa seveda nujno da bo furs karkoli naredil samo zato, ker je nekdo pri nakazili 100EUR tašči napisal da ji nakazuje delež naropanega denarja. Treba pač vedet, da tako ali tako večino prvega screeninga naredijo avtomatizirani sistemi.

Da se dotaknem začetka te teme...govorim teoretični primer, ki pa ni daleč od resnice. S starši ne živim v isti hiši, vendar, sem kot prvi in edini zakoniti dedič v vrsti, da bom to hišo po njuni smrti podedoval jaz. Torej, če sedaj dam staršem ne vem, 30000€ za recimo obnovo strehe, morda za novo izolacijo, nova okna, itd itd...to potem se šteje kot darilo? glede na to, da sem kot edini zakoniti dedič, dejansko vlagal v objekt, ki bo nekoč moj? Ali naj raje gledam, da hiša propada, ker starša sama s svojo mizerno penzijo nista sposobna obnavljat hišo. Kako bi se to najenostavnejše uredilo, da ne bi rabila starša že sedaj hiše name prepisovat in da ne bi imel zaradi tega problemov s FURSom?

To že sam vem invictus, ampak to zaenkrat ni mogoče, kar sem tudi napisal gor. Kaj če recimo dobimo mojstre, ki bi to naredili, nato pa namesto da jaz denar dam staršem, da poravnajo račune, dajo oni meni te račune, pa jih jaz plačam? A to se potem šteje kot isto? Ker dvomim da bi furs šel gledat, ali sem jaz recimo 15000€ zapravil preko nakazila enemu gradbenemu podjetju za mojo ali tujo nepremičnino, ali pač?

St235 je 27. jan 2020 ob 22:45 izjavil:

Ce nisi njen delodajalec ali z njim povezana oseba potem darila ne stejejo v dohodnino.

Steje pa to za darilo in je obdavčeno po zakonu od darilih in dediscini. Po tem zakonu so darila med fizicnimi osebami neobdavcena do visine 5.000 eur.

Tako da naceloma ne bi smel imet twzav ce ni slo za visoke zneske.

upam da nisem presegel 5k:)

Nakazoval sem na skupni/deljeni? račun redko po pomoti na njenega. Mislim pa da to leto ne bi smelo biti tak problem. Ampak vseeno bom sedaj raje na roke...Hvala za odgovore!

p.s. mislim da je otrok dober dokaz izvenzakonske zveze:D

V bistvu je totalni absurd da sploh obstaja davek na darilo lastnim staršem.

In kaj ima davek na darila z krajo/korupcijo/pranjem denarja? Za tisto so ločeni zakoni.

Sorry, ne prejemnik, ampak samo plačnik plačila. Da ve kaj je plačal, ker je to zapis na položnici, ki se naprej ne prenaša nikamor.

seveda vidi...če drugje ne, na bančnem izpisku. Vsako nakazilo ima seveda tudi ime nakazila in to je to, kar ti napišeš v namen.

V kodo namena, tako kot v namen, se da neko neumnost. :>

WizzardOfOZ je 30. jan 2020 ob 18:55 izjavil:

V namen, ker je opisno polje, lahko vpišeš karkoli, medtem ko je koda namena namenjena, da bo šlo plačilo/nakazilo pravilno skozi.

In kaj je "pravilno", glede na to, da preostanek planeta tega ne potrebuje?

To sem mislil pod pravilno: Če boš izbral SALA, pa potem tvoji ženi nakazal 50€, naj bi banka zavrnila tako nakazilo.

Zakaj pa ne probaš?

Ustrezno kodo lahko zahteva prejemnik, lahko jo uporabiš za statistiko izdatkov ipd. Banka pa izvede nakazilo ne glede na vsebino kode.

Ali mi govorimo o enaki zadevi, torej Koda namena na spodnjem primeru?

Katera banka pa je to, če ni skrivnost?

bluefish je 30. jan 2020 ob 20:30 izjavil:

Ustrezno kodo lahko zahteva prejemnik, lahko jo uporabiš za statistiko izdatkov ipd. Banka pa izvede nakazilo ne glede na vsebino kode.

Ne verjamem, da lahko prejemnik zahteva nekakšno kodo.

Menda znotraj SEPA območja ni pri plačilnem prometu ni dovoljeno diskriminirati in, ker je ta koda slovenska posebnost, bi zahteva prejemnika, da se to kodo vnaša, delovala kot diskriminacija. Tuje banke o tem namreč ničesar ne vedo.

WizzardOfOZ je 30. jan 2020 ob 19:50 izjavil:

To sem mislil pod pravilno: Če boš izbral SALA, pa potem tvoji ženi nakazal 50€, naj bi banka zavrnila tako nakazilo.

Kaj pa, če ne vpišem nič? Konec koncev že leta nakazujem v Slovenijo iz tujih bank in to vse po spisku. Od deljenja stroškov med domačimi, pa do nakazil upravnih taks za to in ono stvar. Še nikoli nisem vnesel neke šifre, ker ta vnos niti ne obstaja.

Do sedaj mi je samo ABanka enkrat vrnila denar nazaj, ker nakazilo ni imelo naslova. V ponovnem poskusu in z nepopolnim naslovom (moja banka sploh nima polja za vnos naslova - kar je pa neka druga zgodba neke druge države), je pa potem šlo skozi.

Na začetku teme piše da so darila do 5000 EUR neobdavčena, višja pa so. In ker mi je vedno ni najbolj jasno glede kdaj vse se plačuje davek (preveč informacij iz različnih virov), bom podal konkreten primer.

Ker kupujem hišo, bi mi sestra posodila 40.000. Nato bi tekom naslednjih 4 let ta denar vrnil, bi pa vsako leto vračilo znašajo vsaj 10.000. A jaz to prav zastopim da bi denar bil obdavčen dvakrat, torej prvič ko bi mi sestra nakazala, nato pa še vsakič ko bi ji ga nakazal nazaj?