LibreOffice vs InDesign

Recimo, da želim izdati brošuro/knjigo/časopis. Zakaj je InDesign "the thing" za te stvari. Sam sem do sedaj uporabljal Latex za članke, daljša učna gradiva in proceedingse ter LibreOffice Writer za vse ostalo, kjer je bilo, na primer, veliko slikic. Torej, zakaj bi hotel uporabljasti desktop publishing orodja? Kaj so tisti killer featurji InDesigna, ki jih Writer ne premore in jih rabiš pri, ne vem, časopisu?

Kot je napisal soul: to sta dve različni orodji namenjeni različnim opravilom.

Če želiš odprtokodno alternativo InDesignu, priporočam Scribus.

WhiteAngel je 29. nov 2019 ob 14:53 izjavil:

A ti dodatki za razrez in CMYK skala so še aktualni danes, ko so vsi stroji in tisk digitalen? Sem mislil, da se danes "v mašino" naloži samo končen PDF in ti sama natisne z optimalno izbiro barv in naredi razrez, spne, prepogne (npr. za brošuro). Res še nisem bil blizu takih strojev v tiskarni, zato sprašujem. Vedno sem poslal samo PDF, izvožen iz LO in so naredili bp.

Potem pa imaš res zelo precizne tiskarje, ki ti točno razrežejo na mere, ne da bi rabili kakšen dodatek (vsaj 3 mm).
Take bi tudi jaz rad spoznal. Imaš morda kakšen kontakt?

Yohan del Sud je 1. dec 2019 ob 02:12 izjavil:

Sicer pa se raje prej posvetuj s profijem, ali še bolje, mu kar zaupaj cel projekt od lektorirane vsebine naprej, da bo zadeva izgledala. In ja, 99% možnosti je, da bo pri tem rabil InDesign.

Ravno v tem je problem. Grafični oblikovalci in tiskarji se ne ukvarjajo z orodji. Uporabijo industry standard, f*knejo par jurjev za licence vsako leto (kar je drobiž v primerjavi s ceno in vzdrževanjem strojev) in delajo. Mene zanimajo detajli - recimo da imam reklamni letak a5 v nakladi 10.000 izvodov. Potiskan mora biti do roba z obeh strani na tisti malo bolj plastični papir. Kako zgleda proces, ko dobijo moj PDF, naprej?

Kako zgleda proces, ko dobijo moj PDF, naprej?

Najprej preverijo, če je PDF ustrezen, če je v celoti v CMYK-u (nekateri tiskarji zahtevajo tudi specifičen barvni profil) in če ima ok robove za porezavo. Če je to ok, gre v print, glede na naklado najverjetneje digitalni print.

Na spodnjem posnetku imaš standardni postopek za ofset tisk:

Odvisno od tehnologije. Seveda čez čas pride do sprememb/izboljšav.

Video je iz leta 2010, ampak se princip v osnovi kaj dosti ni spremenil. Pri klasičnem ofsetu je filme zamenjala tiskarska plošča (plate).

Pri digitalnih tiskih imaš sicer več variant, ampak pomemba razlika je predvsem pri tonerjih oz. kako je barva fiksirana na papirju.

Imaš tekočo "ofset" tehnologijo (HP Indigo) in razna posebna črnila, ki jo uporabljajo nekateri digitalni stroji. Prednost teh je, da se te barve vpijejo v sam papir. Je pa bila ta tehnologija vsaj še pred leti nazaj zelo draga v primerjavi s spodnjim. Ti stroji so bili pred leti tudi dokaj omejeni pri formatu papirja, ta je bil praviloma okoli A3+. No, dandanes imaš na voljo npr. B2 format.

Druga oblika je barva v prahu, kjer laserka (oz. sorodna) tehnologija prah zapeče/fiksira na papir. Za male naklade je najcenejši, problematičen pa je predvsem pri pregibih papirja, saj zna barva/površina popokati.

Potem je tu še fleksotisk, ki se uporablja predvsem za tisk embalaže. Feksotik je najbolj ugodna (in obstojna) varianta za velike naklade.