Boeing 737 Max bo poletel šele leta 2020

windigo je 15. nov 2019 ob 11:32 izjavil:

In tudi Airbus 320 NEO ni imun na dvigovanje nosu ob močnih pospeških novih motorjev,

Problem ni v močnih pospeških, temveč v "nerodni" aerodinamiki naprej potisnjenih gondol za motorje. Mimogrede, to tudi ni nov problem.

windigo je 15. nov 2019 ob 11:32 izjavil:

Predstavljam si, da ga bodo ob Boeingovih problemih ekstra dobro stestirali in drugače preverili.

Jaz si predstavljam, da si EASA še ni privoščila izpada nadzora, kot si jo je privoščil FAA in upam, da si ga tudi nikoli ne bo.

windigo je 15. nov 2019 ob 11:32 izjavil:

Nova platforma pa je bil Bombardier C, zaradi katerega je šel Airbus v NEO in ga je potem tudi prevzel.

Eeem ... Bombardier CSeries oz. A220, kot se imenuje sedaj, je imel kar zapleteno zgodbo v povezavi s tekmovanjem z Embraerjem in spodjedanjem profitov pri izvedenki A319. Na koncu je Airbus dejansko šel v španovijo z Bombardierjem, s katerim je ustanovil skupno podjetje Airbus Canada, kamor so prenesli razvoj in proizvodnjo CSeries. Boeing-u pa so tako začela goreti tla pod nogami in, ker ni šlo drugače, se je povezal z Embraerjem, ki ima z E-170 izvedenkami že razvit ta segment. Menda bo zgodba šla podobno airbusovi, torej skupno podjetje za to serijo letal.

fikus_ je 15. nov 2019 ob 14:05 izjavil:

"In tudi Airbus 320 NEO ni imun na dvigovanje nosu ob močnih pospeških novih motorjev, . . . "

Zgleda da imajo bolj rešeno.

Sicer pa whataboutism ni rešitev za Boeingove težave.

Whataboutism ni rešitev, neko na pamet nabijanje o domnevni superiornosti enega pristopa na drugim, pa tudi ne. Glavni obrisi poti do Max-a so IMO že vidni: agresivno iskanje prihrankov s posledičnim varčevanjem na vsakem koraku in izpad neodvisnega nadzora. To se lahko zlahka pripeti tudi na tem kontinentu.

fikus_ je 15. nov 2019 ob 16:23 izjavil:

Sklepam tudi, da navijaš za Boeing in ga branis.

Narobe sklepaš. Na tem mestu bi bil lahko namesto Boeinga tudi Airbus. Ali pa kak kitajc. Ali rus. Nima veze. Problem je sistem, ki je dopustil, da je do tega prišlo in tega je treba prevetriti in zatestniti.

". Na tem mestu bi bil lahko namesto Boeinga tudi Airbus."

Lahko bi bil. Ampak v osnovi ima Airbus višje od tal krila in zato več prostora za motorja. Boeing ima pa to smolo, da so krila nižje in imajo manj prostora. To so reševali s pomikom motorjev naprej. Osnoven dizajn je ostal. Posledica je poleg močnejših motorjev spremenjen položaj potiska. In to so reševali z MCAS in samo enim senzorjem kota. + Pomanjkljivo šolanje pilotov, rezultat sta pa dve nesreči letala.
Razvoj letal gre naprej in bi na prvi pogled mislil, da se s tem poenostavi pilotiranje.

fikus_ je 15. nov 2019 ob 18:00 izjavil:

". Na tem mestu bi bil lahko namesto Boeinga tudi Airbus."

Lahko bi bil. Ampak v osnovi ima Airbus višje od tal krila in zato več prostora za motorja.

Pa kljub temu ne dovolj, ker so morali za LEAP pri NEO seriji gondolo tudi premakniti malo naprej in malo gor, kar je privedlo do ... drumroll ... povečane tendence, da letalo sili z nosom navzgor.

fikus_ je 15. nov 2019 ob 18:00 izjavil:

In to so reševali z MCAS in samo enim senzorjem kota. + Pomanjkljivo šolanje pilotov, rezultat sta pa dve nesreči letala.

To je tisto, kjer sam vidim izvorno težavo. Tehnično so stvari načeloma rešljive. Niso pa rešiljive na način, da se jih skriva pred piloti in regulatorjem. Sicer si lahko privošljivo manem roke, da se je to zgodilo nekom drugem, vendar bi bilo narobe, če enake ranljivosti ne opaziš tudi na tej strani Atlantika. Airbus je podložen enakim tržnim pritiskom in EASA tudi nima zaposlenih dovlj inženirjev, da bi lahko neposredno nadzirala vse teste.

fikus_ je 15. nov 2019 ob 18:00 izjavil:

Razvoj letal gre naprej in bi na prvi pogled mislil, da se s tem poenostavi pilotiranje.

Paradkos poenostavitve dela in spremembe v pričakovani "pilotski" spretnosti pilotov je znan že skoraj 20 let. Žal pa nima dobrega odgovora.

Saj. Tudi Boeing bi imel "srečo", če bi FAA bolj uspešno kompenziral za tržne pritiske.

To ne pomeni, da je eno ali drugo letalo boljše, ampak ravno nasprotno. Letalo je možno narediti in uporabljati v okviru pričakovane varnosti, če glavni neodvisni nadzornik za to varnost ne zaspi. Ne briga me toliko za Max, kot me briga za sistem, ki je dopustil, da Max pride v uporabo.

To je tudi razlog zakaj izpostavljam, da Boeing ni edino podjetje, ki ga trg drži za ___, 737Max pa ni edino letalo, ki se mora sprijazniti s spoštovanjem fizikalnih zakonov. Saj je lepo brati nabijanje, ki poveličuje enega ali pa v nič daje drugega, samo to pač ni to, ker se piscu potem več ni potrebno ukvarjati z ostalimi pomembnimi dejavniki, ki so privedli do katastrofe. Vse obesiti na en kos pleha, je v tem primeru intelektualno leno.

Jaz si predstavljam, da je AndrejO nek letalski inzenir in certificiran za servisiranje Boeingov in je bolj custveno v to zgodbo vpet in zagovarja svoje... tudi ce vprasas serviserja BMWjev, kera znamka je najboljsa od svete trojice, lahko brez problema predvidis odgovor.

Vem oz. Mi je zadnjic kapnilo, ko sem zadnjic na poti v Istanbul sedel zraven in spoznal slovenca, ki je sel v tujino servisirat Airbuse... sva imela super debato in je imel marsikaj za povedat glede maxov, primerjave z Airbusom ipd. Skoda ker ga ni na forumu, bi zacinil debato :)

Vseeno, ali imam prav ali ne, pa AndrejO, svaka cast za prispevek. Sem se marsikaj novega naucil oz. izvedel.

pegasus je 20. nov 2019 ob 17:46 izjavil:

Narobe si predstavljaš. Glavna poanta tu je, da si sposoben izstopiti iz otroške igre "moj x je boljši kot tvoj" in začeti razmišljati kot inženir, ki dobi zahteve in mora skonstruirati izdelek tako, da jim odgovarja, v nekem časovnem in finančnem okviru.

... z upostevanjem potrebnih standardov. :)

Vseno si bom tako predstavljal..., je bolj zanimivo brat :) ne navijam pa za nobeno stran...

jype je 20. nov 2019 ob 17:56 izjavil:

codeMonkey je 20. nov 2019 ob 17:51 izjavil:

... z upostevanjem potrebnih standardov. :)

Preberi pegasusov članek.

Nic novega. Od samega starta sem obkrozen z varnostno kriticnimi napravami in po desetih letih delovne dobe sem take finte dozivel tudi na lastni kozi. Zato sem to tudi dodal - inzernir mora biti kriticen do spornih praks, kar se nanasa na Andreja, njegove komentarje in komentarje njegovih komentarjev.

Inzenir lahko vsaj tezi, ce je kultura slaba. Ce pa tezenje ne pomaga, se pa se vedno lahko da odpoved. Oz. v primeru podjetja, se vedno lahko prekine sodelovanje (kot Mobileye pri Tesli npr.). Pa s tem ne opravicujem vodstva in povezanih institucij. Samo revolucija brez zrtev je mozna le od spodaj :)

Te storije me tudi spomnijo na neko usposabljanje, kjer je predavatelj omenil, kako ga je obiskal kolega iz marketinga s flaso dragega vina, ko je tip vodil razvoj srcnih spodbujevalnikov (ocenjen cas razvoja mu tudi ni bil vsec)

In, te je bilo kdajkoli na podlagi razumevanja, kaj se dogaja z letalom, strah?

AndrejO je 20. nov 2019 ob 20:53 izjavil:

Jype me bo sedaj še kar upravično označil za uničevalca okolja

Zavedam se, da je odgovornost za to predvsem v odsotnosti smiselne alternative, po drugi strani pa Google itak že offseta vse, kar lahko.

AndrejO je 28. nov 2019 ob 14:53 izjavil:

Ne glede na vse znanje, zaupanje, itd ... je vsaj meni vedno nelagodno, ko vem kaj se dogaja, hkrati pa imam natančno nič možnosti vpliva na potek dogodkov. V letalu ali pa kje drugje. Ignoranca ima svoje dobre plati ("ignorance is bliss").

No, statistično gledano to (pristanek v močnem crosswindu) še vedno ni izreden dogodek.