Antidepresivi

- Imate osebne izkušnje z njimi al pa poznate koga, ki jih uporablja?
- Kakšni so bili po vašem opažanju stranski učinki?
- So bile opazne spremembe pred in po jemanju?

Ko se najde pravo vrsto in dozo je super, nobenih problemov.

V bistvu preveč super, ker osebo vsake toliko prime, da tega ne rabi več in imamo razpad sistema.

louser je 6. nov 2019 ob 22:25 izjavil:

Postaneš zombi, libido pade, postane ti vseeno za vse.
Psihiater priporočal postopno opuščanje ADjev sočasno z obiskovanjem psihologa.
PS moja zgodba s tem sranjem se je zaključila v enem mesecu.

Med iskanjem ustrezne doze je bilo podobno, takrat je treba bit malo pazljiv. Če si OK brez super, ampak pri nas ni druge alternative non-stop joku in mislih o samomoru.

louser je 6. nov 2019 ob 22:59 izjavil:

Ko si depresiven razmišljaš o samomoru.
Ko si zadrogiran zombi brez čustev, ga marsikdo tudi stori.

Sem napisal, takrat je treba biti pazljiv. Ko se najde dozo je vse okej, zdaj ima partnerja in službo.

Meiniken je 6. nov 2019 ob 21:12 izjavil:

- Imate osebne izkušnje z njimi al pa poznate koga, ki jih uporablja?
- Kakšni so bili po vašem opažanju stranski učinki?
- So bile opazne spremembe pred in po jemanju?

Tableta kot vsaka tableta.

Ne vem zakaj tak bav bav okrog antidepresivov. Ce bi moral jemat tablete za scitnico, tega ne bi sel sprasevat na forum, ampak bi zacel jemat in to je to.

Tako da...

Imaš celo paleto antidepresivov in vsak se različno odzove na isto zdravilo. Nekaj pa je skupno. prve 3-6 tednov je huje in slabše in to je pravzaprav znak, da ADji delujejo. Če ni bolje je mogoče treba zvišat dozo ali zamenjat tablete, včasih tudi kombinirat. Sodelovat je treba s psihiatrom....Poglej si forum nebojse. Ogromno informacij in izkušenj.

Poleg ADjev, ki so kot opornica, bergla, kinezio, je fajn tudi psiholog, kognitivna terapija...Pač delat na sebi, se trudit, migat in gre na bolje. So pa žal psihoterapevti večinoma plačljivi.

Poleg tega pa...Ni vsaka depresija, anksioznost...enaka. Ko si močno depresiven, anksiozen ali kaj tretjega, rabiš pomoč tablet, da sploh zmoreš vstat iz postelje. In ni nič sramotnega. Ko pa enkrat tablet eučinkujejo, pa probat izboljšat psihofizično kondicijo.

Te knjige "za telebane" so fajn, pa William Glasser, teorija izbire, K**c gleda (John C. Parkin), Stres odjebi, Osebnosnti plus.

Bolje to kot štrik, a ne ;) Možgani so zapleteni. Pa nagnjenost k depresiji/tesnobi...., zgodnje otroštvo, načini starševstva, izkušnje, PTSD, travma take in onake.

Depresivni ljudje se smejijo. Marsikdo niti ne ve, da ima njihov najbolj zabaven kolega večletni boj z depresijo. Koliko komikov se bori in koliko jih je storilo konec? ehhh ja. Pa naš Zrnec, Karoli...mnogo jih/nas je.

OP, če sprašuješ zase in se ti zdi, da imaš blago do zmerno depresijo, lahko pred tem poskusiš tudi s pitjem čaja iz Šentjanževke in/ali jemanjem tablet z ekstraktom Šentjanževke - dobiš brez recepta. Jaz imam "self-diagnosed" SAD motnjo in lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da se mi Šentjanževka obnese. Vsekakor je pogovor z zdravnikom na mestu. Moja se strinja, da se samo-zdravim s Šentjanževko, ko pozimi začutim simptome.

Kot vsak antidepresiv, začne delovati šele po kakih 10-14 dneh rednega uživanja čaja vsaj 2x dnevno (oziroma jemanja priporočenega odmerka tablet).

Šentjanževka ima jasno nakazano (dokazano?) antidepresivno delovanje in je primerna za blažja depresivna stanja (iz Wikipedije):

Some studies have supported the efficacy of St John's wort as a treatment for depression in humans, but have not concluded it as a replacement for more studied treatments, and proper medical consultation.[21] A 2015 meta-analysis review concluded that it has superior efficacy to placebo in treating depression, is as effective as standard antidepressant pharmaceuticals for treating depression, and has fewer adverse effects than other antidepressants.[48] The authors concluded that it is difficult to assign a place for St. John's wort in the treatment of depression owing to limitations in the available evidence base, including large variations in efficacy seen in trials performed in German-speaking relative to other countries. In Germany, St. John's wort may be prescribed for mild to moderate depression, especially in children and adolescents.[49] A 2008 Cochrane review of 29 clinical trials concluded that it was superior to placebo in patients with major depression, as effective as standard antidepressants and had fewer side-effects.[50]

Lahko ima tudi pomemben vpliv na druga zdravila, zato je potrebna previdnost pri sočasnem zdravljenju z naslednjimi zdravili:

z zdravili, ki se uporabljajo po presaditvi organov (na primer ciklosporin, takrolimus)
z zdravili za zdravljenje okužbe z virusom HIV (na primer indinavir, amprenavir)
z zdravili za zdravljenje raka (na primer irinotekan)
z zdravili za preprečevanje strjevanja krvi (npr. varfarin in drugi kumarini)

Skratka, temeljito prebrati navodila za uporabo.

imagodei je 7. nov 2019 ob 09:14 izjavil:

OP, če sprašuješ zase in se ti zdi, da imaš blago do zmerno depresijo, lahko pred tem poskusiš tudi s pitjem čaja iz Šentjanževke in/ali jemanjem tablet z ekstraktom Šentjanževke - dobiš brez recepta. Jaz imam "self-diagnosed" SAD motnjo in lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da se mi Šentjanževka obnese. Vsekakor je pogovor z zdravnikom na mestu. Moja se strinja, da se samo-zdravim s Šentjanževko, ko pozimi začutim simptome.

Kot vsak antidepresiv, začne delovati šele po kakih 10-14 dneh rednega uživanja čaja vsaj 2x dnevno (oziroma jemanja priporočenega odmerka tablet).

Šentjanževka ima jasno nakazano (dokazano?) antidepresivno delovanje in je primerna za blažja depresivna stanja (iz Wikipedije):

Some studies have supported the efficacy of St John's wort as a treatment for depression in humans, but have not concluded it as a replacement for more studied treatments, and proper medical consultation.[21] A 2015 meta-analysis review concluded that it has superior efficacy to placebo in treating depression, is as effective as standard antidepressant pharmaceuticals for treating depression, and has fewer adverse effects than other antidepressants.[48] The authors concluded that it is difficult to assign a place for St. John's wort in the treatment of depression owing to limitations in the available evidence base, including large variations in efficacy seen in trials performed in German-speaking relative to other countries. In Germany, St. John's wort may be prescribed for mild to moderate depression, especially in children and adolescents.[49] A 2008 Cochrane review of 29 clinical trials concluded that it was superior to placebo in patients with major depression, as effective as standard antidepressants and had fewer side-effects.[50]

Lahko ima tudi pomemben vpliv na druga zdravila, zato je potrebna previdnost pri sočasnem zdravljenju z naslednjimi zdravili:

z zdravili, ki se uporabljajo po presaditvi organov (na primer ciklosporin, takrolimus)
z zdravili za zdravljenje okužbe z virusom HIV (na primer indinavir, amprenavir)
z zdravili za zdravljenje raka (na primer irinotekan)
z zdravili za preprečevanje strjevanja krvi (npr. varfarin in drugi kumarini)

Skratka, temeljito prebrati navodila za uporabo.

Kot je napisal, pazi pri uporabi katerega koli zdravila če uporabljaš šentjanževko, namreč vpliva na koncentracijo zdravila v krvi. Pa tudi z grenivkinim sokom ne kombinirati zdravil če smo že pri tem

Ko smo pa pri sami učinkovitosti, ima učinek vendar blažji kot namenska zdravila ter več stranskih učinkov (interakcije z drugimi zdravili so le eden). Svetujem posvet s specialistom pred začetkom jemanja.

Pa kaj ste takaj sami froci, ki ste uspeli preboleti pubertetnisko nihanje? Depresija je dosti bolj j***** zadeva, kakor tudi mnoge ostale bolezni psiholoskega izvora. In ja, nekatere blage depresije so "ozdravljive" z raznimi zavbami in spremembami zivljenjskega stila ampak dalec ne vse.

Imas take, ki so v depresiji tudi zaradi kaksne konstantne bolecine, morda imajo MS ali kaj podobnega, ki te dosti sesuje. Potem pa neki vsevedi svetujejo naj gredo sportat in naj pijejo caj. Nevroloske bolezni, ki imajo psiholoske posledice niso tako zelo redke.

Pac nehajte sodit po svojem omejenem znanju iz lastnih izkusenj in bolj verjetmite strokovnjakom, ki imajo dnevno paciente vseh odtenkov problematike.

V depresije ljudje padejo zaradi slabe samopodobe, napačnega razmišljanja o prioritetah v življenju in neurejenih medsebojnih odnosov. Največji problem je, ker se že v rani mladosti ne naučimo živet in predvsem uživat v lastnih dosežkih. Večina se primerja z drugimi in nekaterim lastni uspehi dvignejo ego do nesperjemljivosti za okolico, drugi pa ga sploh ne premorejo, oboje pa je predpogoj za depresijo.
Naučit se je potrebno živeti tako, da se posvečaš predvsem problemom, ki so odvisni od tebe in so rešljivi z lastnim delovanjem, vse ostalo pa tako, kot nepomembne informacije, ki jih dobiš in hitro pozabiš.
Živciranje za probleme, ki jih ne moreš urejat je neproduktivno in ubijajoče. Obnašat se moraš tako, kot si želiš, da se okolica obnaša do tebe in ne počet stvari, katerih nočeš, da drugi počno tebi.
Jutranje zadovoljstvo po mirnem spancu je vredno največ in ti polepša cel dan. Vedno moraš najti čas zase in za ohranjanje notranjega miru. Stvari, ki so odvisne od tebe, naredi kvalitetno in čim prej, rešuj vedno problem za problemom, nikoli več hkrati, saj se ti zna zgodit, da nobenega ne boš rešil zadovoljivo, temveč na pol in boš zaradi tega slabe volje in nezadovojen, kar zopet na dolgi rok vodi v depresijo.
Zadovoljujejo naj te dnevne malenkosti in boš vsak dan srečen.
Pri reševanju problemov je vedno več poti, rezultati pa so lahko od zelo slabega do odličnega, vse kar je bolje od najslabše možnosti je uspeh in te zadovolji.
Redko se reševanje problemov konča odlično, še redkeje zelo slabo, večinoma povprečno in to je več kot dobro. Vedno bodi pozitiven, tudi, kadar ne gre vse gladko, saj bi bilo lahko še slabše, jutri pa bo sigurno bolje.
Nikoli ne imej želja, ki jih z lastno dejavnostjo ne moreš izpolniti in so odvisne od drugih, saj se največkrat ne konča po pričakovanjih.
Na življenje glej, kot na gledališče, potrudi se, da vedno igraš pomembno vlogo, ni pa nič hudega, če si včasih samo statist, nikoli pa se ne smeš s tem zadovoljiti za daljše obdobje, ker hitro zapadeš v monotonijo, ki ubija duha in telo.

Če kljub takemu načinu življenja postaneš slabovoljen, žalosten, jezen,... pa le poišči pomoč profesionalca na duševnem področju in se čim prej spravi k sebi, tudi s pomočjo AD, če ne gre drugače. Sicer pa je večino stvari v glavi in ne okolici.

starboi je 7. nov 2019 ob 10:26 izjavil:

solatko je 7. nov 2019 ob 10:21 izjavil:

V depresije ljudje padejo zaradi slabe samopodobe, napačnega razmišljanja o prioritetah v življenju in neurejenih medsebojnih odnosov. Največji problem je, ker se že v rani mladosti ne naučimo živet in predvsem uživat v lastnih dosežkih. Večina se primerja z drugimi in nekaterim lastni uspehi dvignejo ego do nesperjemljivosti za okolico, drugi pa ga sploh ne premorejo, oboje pa je predpogoj za depresijo.
Naučit se je potrebno živeti tako, da se posvečaš predvsem problemom, ki so odvisni od tebe in so rešljivi z lastnim delovanjem, vse ostalo pa tako, kot nepomembne informacije, ki jih dobiš in hitro pozabiš.
Živciranje za probleme, ki jih ne moreš urejat je neproduktivno in ubijajoče. Obnašat se moraš tako, kot si želiš, da se okolica obnaša do tebe in ne počet stvari, katerih nočeš, da drugi počno tebi.
Jutranje zadovoljstvo po mirnem spancu je vredno največ in ti polepša cel dan. Vedno moraš najti čas zase in za ohranjanje notranjega miru. Stvari, ki so odvisne od tebe, naredi kvalitetno in čim prej, rešuj vedno problem za problemom, nikoli več hkrati, saj se ti zna zgodit, da nobenega ne boš rešil zadovoljivo, temveč na pol in boš zaradi tega slabe volje in nezadovojen, kar zopet na dolgi rok vodi v depresijo.
Zadovoljujejo naj te dnevne malenkosti in boš vsak dan srečen.
Pri reševanju problemov je vedno več poti, rezultati pa so lahko od zelo slabega do odličnega, vse kar je bolje od najslabše možnosti je uspeh in te zadovolji.
Redko se reševanje problemov konča odlično, še redkeje zelo slabo, večinoma povprečno in to je več kot dobro. Vedno bodi pozitiven, tudi, kadar ne gre vse gladko, saj bi bilo lahko še slabše, jutri pa bo sigurno bolje.
Nikoli ne imej želja, ki jih z lastno dejavnostjo ne moreš izpolniti in so odvisne od drugih, saj se največkrat ne konča po pričakovanjih.
Na življenje glej, kot na gledališče, potrudi se, da vedno igraš pomembno vlogo, ni pa nič hudega, če si včasih samo statist, nikoli pa se ne smeš s tem zadovoljiti za daljše obdobje, ker hitro zapadeš v monotonijo, ki ubija duha in telo.

Če kljub takemu načinu življenja postaneš slabovoljen, žalosten, jezen,... pa le poišči pomoč profesionalca na duševnem področju in se čim prej spravi k sebi, tudi s pomočjo AD, če ne gre drugače. Sicer pa je večino stvari v glavi in ne okolici.

+1. Izjemno napisano.

Daleč od tega, da bi bilo napisano izjemno. Dober je nasvet na koncu, sicer pa gre za pogled človeka, ki depresije od blizu ni nikoli spoznal. Ne na sebi, ne na svojih bližnjih. Depresivcu govorit, da je rešitev v spremembi življenjskega sloga je sicer faktografsko gledano pravilno, pomaga pa čisto nič. Razlagat, kako naj bo zadovoljen z malimi uspehi, ne pomaga nič.

TheBlueOne je 7. nov 2019 ob 11:01 izjavil:

Taki s temi tezavami imajo redko neko resno depresijo, praviloma pomaga psiholog in je to to.

Saj take je imel @solatko v mislih. Naj @OP najprej preveri, če ni eden izmed takšnih.

Ma ste otrocji s temi forami okoli farmacije. Blodite o neki zaroti vseh od sester, zdravnikov, raziskovalcev, podjetij in ne vem kaj se vse. Moja dela v farmaciji prej znanstvenica, sedaj nekoliko napredovala in lahko trdim, da je vse kar pocne popolnoma legitimno. Bi pa bilo fino, ce bi bila preplacana, da zadrzuje skrivnosti o katerih nekateri blodite.

Mimogrede, lahko b.p. vsak sodeluje v tem "lopovksem profitu". Pac kupis delnice.

To, da nekateri ne vedo, kjer se izobrazujejo zdravniki pa je skoraj malo zalostno. Pricakovati, da bodo od farmacije loceni pa je enostavno butasto do amena.

Problem sodobne psihiatrije je v resnici v tem, da je na nivoju puščanja krvi, hkrati se pa itak ukvarja predvsem s tem, kako preprečiti posledice, za katere bi bil lahko zdravnik odgovoren. Tako se predpisuje predvsem droge, ki zmanjšajo možnost za ekstremne izide zdravljenja (nasilno vedenje, samomori), a žal s tem tudi na bistven način zmanjšajo kvaliteto življenja reveža, ki bi ga v resnici lahko pozdravila le terapevt, s katerim bi več ur dnevno lahko debatiral, ter varuška, ki bi človeka zbrcala iz postelje in ga zvlekla na dolg sprehod po gmajni (in v akutnih primerih seveda tudi droge, ki človeku vsekakor lahko tudi pomagajo).

Ker je to bistveno predrago za nivo dostopnega zdravstva za večino ljudi, ki se soočajo z depresijami, psihozami ali drugimi psihičnimi težavami, se jih s farmacevtskimi pripravki zgolj nevtralizira in parkira na stranski tir.

Pika na i je 7. nov 2019 ob 12:08 izjavil:

Vse, kar tu prodajaš, je za zbrisat. Imaš srečo, da nisem moderator.
OP je spraševal za zdravila, za antidepresive.
Kljub norim mnenjem, jih ne predpisujejo kevtrikrasne.
Še čudno, da nisi zmogel preprečiti samomorov, ko si tako bister in veš kako in kaj.
Daj, prosim, nehaj nakladat.

Seveda ne, zato pa je tak porast porabe tovrstnih zdravil, ker smo naenkrat vsi postali nori in depresivni.

Pika na i je 7. nov 2019 ob 12:08 izjavil:

Vse, kar tu prodajaš, je za zbrisat. Imaš srečo, da nisem moderator.
OP je spraševal za zdravila, za antidepresive.
Kljub norim mnenjem, jih ne predpisujejo kevtrikrasne.
Še čudno, da nisi zmogel preprečiti samomorov, ko si tako bister in veš kako in kaj.
Daj, prosim, nehaj nakladat.

ADji so en šmorn od dreka, ki sami od sebe ne izboljšajo življenja. Jaz imam prav, Jure ima prav.
Sam sem ADje vrgel stran in se zadeve lotil po mučni strani. Vsak dan sem se silil, da sem nekaj storil od sebe, ampak je bilo vsaj vredno.
Samo terapijo so mi pa predpisali na nekje leto dni.

louser je 7. nov 2019 ob 12:24 izjavil:

in se zadeve lotil po mučni strani.

Tudi jaz sem bistveno omilil moj paranoični trigger(avtomobilska hupa, travma od prometne nesreče) s spopadanjem le-tega. Bilo je res mučno, ampak sem s primernim mindsetom in zavedanjem bistveno izboljšal situacijo.

In prav o tem je govora, da je tudi ta pot (v nekaterih primerih) mogoča. Antidepresivi ti res dajo "jump start", kot je @FTad rekel, ampak če nekdo noče jemati tablet/se posvetiti s psihologom(ali pa mu ne eno ne drugo ne pomaga), bo pač moral drugače. Obstaja več poti na breg.

Sicer sem se jaz odločil za to možnost, ker sem se bal povedati staršem in me je bilo sram iti k psihologu, tako da nisem ponosen na to odločitev(zdaj bi se najprej odločil za psihologa), sem pa ponosem, da sem sam rešil/si ublažil situacijo.

jype :: danes, 12:06:56
Problem sodobne psihiatrije ….

Jaz pa vidim problem psihiatrije v preteklosti. Oblastniki so še v zadnjih desetletjih 20. st. skrivali duševne bolnike za debelimi zidovi (gradovi ...), češ da je v sistemu vse ok, itd. Danes se v svetovnem merilu premalo namenja v raziskave. V SLO npr. psihoterapija je povsem neurejeno področje. Megla.

Kar se tiče depresije, psihiatrija še ni rekla zadnje besede o vzrokih. Zdravi simptome.

Tako mimogrede:
Predvidevam, da ste na SLO TEH v glavnem 30 letniki (malo gor in dol). Ko sem prebirala nekatere komentarje, sem vas primerjala z generacijo 50tih in čez v družbi na sploh. Upam si trditi, da ste mladi veliko bolj razgledani, predvsem pa z manjšimi predsodki in občutki stigme do duševnih težav. To mi vliva optimizem.

OP pa predlagam, da sledi komentarjem, ki zagovarjajo zdravljenje depresije z zdravili in psihoterapijo.
Če povzamem te komentarje:
1. termin depresivno razpoloženje se razlikuje od termina depresija
2. dejavniki našega razvoja so dednost, okolje in lastna aktivnost

- Da
- Velika nihanja razpoloženja - od normalenega počutja do anksioznosti, izbruhov jeze in občasne depresije. je pa res, da je oseba starejša in zaradi zdravstvenih težav jemlje širok spekter zdravil, tako da tukaj mogoče ni povsem točno.
- Ne morem odgovoriti, ker dotična oseba na začetku sploh ni povedala, da je na AD.

Phantomeye je 7. nov 2019 ob 14:29 izjavil:

Tisti, ki mislijo, da se depresija pojavi, ker nisi z nečem zadovoljen, pojma nima. Depresija ima veliko triggerjev. Lahko je življenje čisto okej. Uspeh, ljubeča familija, veliko prijateljev, ljubezen ... ampak nekje v tebi zeva ena ogromna luknja, ki je ni in ni mogoče zapolniti.

Iz osebnih izkušenj se mi zdijo klinični psihologi veliko bolj učinkoviti in uporabni kot psihiatri. Sej psihater se pogovarja s tabo, ampak še vedno je pa zdravnik - in kaj zdravniki počnejo? Predpisujejo zdravila. Sej načeloma psihiatri furajo tudi terapije - ampak to so plačljive zadeve. So pa pomoje dosti nujne pri zdravljenju (zdravila + terapija).

Velik problem so tudi slabajzerski zdravniki. Imas veliko zdravstvenih tezav, ki vodijo tudi do psihicnih tezav, ki so prepogosto spregledane. Recimo problemi s scitnico, slabokrvnost, pomankanje vitaminov, mineralov,....

Sicer pa tudi tu eni samo ponavljajo, da gre za neravnovesje v mozganih, ki ga je potrebno zdraviti z antidepresivi in se delajo, da mozgani delujejo neodvisno od telesa.

Zdrav duh, v zdravem telesu.

tikitoki je 7. nov 2019 ob 15:38 izjavil:

Velik problem so tudi slabajzerski zdravniki. Imas veliko zdravstvenih tezav, ki vodijo tudi do psihicnih tezav, ki so prepogosto spregledane. Recimo problemi s scitnico, slabokrvnost, pomankanje vitaminov, mineralov,....

Problem z zdravniki je večplasten. To da splošni zdravniki na lastno pobudo pišejo antidepresive (sem doživel sam, da mi je dohtarca ponudila, da mi napiše recept), ne more biti prav. Tu je zagotovo zadaj lobiranje farmacevtske industrije, na podlago velike kadrovske podhranjenosti slovenskega zdravstva na področju mentalnega zdravja (psihiatri, klinični psihologi). Predvidevam, da se na ta način skuša razbremeniti naval ljudi na specialiste za mentalno zdravje. Ampak, to ne more biti rešitev - v bistvu čakam, kdaj bodo začeli splošni zdravniki opravljat še male kirurške posege, recimo operacije ganglionov, slepiča, ...

Drug problem je prezasedenost zdravnikov na primarni ravni. Zagotovo se marsikaj spregleda, ker imamo premalo splošnih zdravnikov, hkrati pa, kot hiper-zbirokratizirana država, tudi od zdravnikov terjamo cel kup birokracije, ki jim vzame dragocen čas za pacienta.

Tretji problem je pomanjkanje denarja v zdravstvu in "grožnje splošnim zdravnikom", naj ne pišejo po nepotrebnem napotnic. Marsikateri zdravnik bi napotil pacienta naprej k specialistu, pa imajo navodila, da naj ne pišejo nepotrebnih napotnic. Tu spet pridemo do prvega problema, da smo se znašli v situaciji, ko splošni zdravnik impersionira specialista ter kar sam piše antidepresive.

Šele na četrtem mestu bi omenil šalabajzerstvo med zdravniki. Zagotovo tudi so, ampak večinoma verjetno ne.

FTad je 7. nov 2019 ob 15:44 izjavil:

Phantomeye je 7. nov 2019 ob 14:29 izjavil:

Tisti, ki mislijo, da se depresija pojavi, ker nisi z nečem zadovoljen, pojma nima. Depresija ima veliko triggerjev. Lahko je življenje čisto okej. Uspeh, ljubeča familija, veliko prijateljev, ljubezen ... ampak nekje v tebi zeva ena ogromna luknja, ki je ni in ni mogoče zapolniti.

Iz osebnih izkušenj se mi zdijo klinični psihologi veliko bolj učinkoviti in uporabni kot psihiatri. Sej psihater se pogovarja s tabo, ampak še vedno je pa zdravnik - in kaj zdravniki počnejo? Predpisujejo zdravila. Sej načeloma psihiatri furajo tudi terapije - ampak to so plačljive zadeve. So pa pomoje dosti nujne pri zdravljenju (zdravila + terapija).

Mislim, da je prevec ljudi, ki mesajo pojme psihiater in psiholog. Psihiater je predvsem zdravnik, ki lahko predpisuje AD in vecinoma pocne samo to in ne nudi moznosti psihoterapije 1on1 v blokih 50min.

Zato je kombinacija, ko je depresija res huda, psiholog (ali pa psihoterapevt) in psihiater najbolj ustrezna. Kasneje, ko se presodi, da lahko funkcioniras tudi brez AD, obiskujes samo se psihoterapevta.

tikitoki je 7. nov 2019 ob 15:38 izjavil:

Phantomeye je 7. nov 2019 ob 14:29 izjavil:

Tisti, ki mislijo, da se depresija pojavi, ker nisi z nečem zadovoljen, pojma nima. Depresija ima veliko triggerjev. Lahko je življenje čisto okej. Uspeh, ljubeča familija, veliko prijateljev, ljubezen ... ampak nekje v tebi zeva ena ogromna luknja, ki je ni in ni mogoče zapolniti.

Iz osebnih izkušenj se mi zdijo klinični psihologi veliko bolj učinkoviti in uporabni kot psihiatri. Sej psihater se pogovarja s tabo, ampak še vedno je pa zdravnik - in kaj zdravniki počnejo? Predpisujejo zdravila. Sej načeloma psihiatri furajo tudi terapije - ampak to so plačljive zadeve. So pa pomoje dosti nujne pri zdravljenju (zdravila + terapija).

Velik problem so tudi slabajzerski zdravniki. Imas veliko zdravstvenih tezav, ki vodijo tudi do psihicnih tezav, ki so prepogosto spregledane. Recimo problemi s scitnico, slabokrvnost, pomankanje vitaminov, mineralov,....

Sicer pa tudi tu eni samo ponavljajo, da gre za neravnovesje v mozganih, ki ga je potrebno zdraviti z antidepresivi in se delajo, da mozgani delujejo neodvisno od telesa.

Zdrav duh, v zdravem telesu.

Veliko zdravstvenih tezav se manifestira zaradi psihicnih tezav fyi.

Bi rekel, da je vecji problem, da ti nisi dojel dejstev, ki sem jih izpostavil:).

BTW. AD lahko predpise ze osebni zdravnik.

Meiniken je 6. nov 2019 ob 21:12 izjavil:

- Imate osebne izkušnje z njimi al pa poznate koga, ki jih uporablja?
- Kakšni so bili po vašem opažanju stranski učinki?
- So bile opazne spremembe pred in po jemanju?

Jaz sem bil pred casom eno leto na citalopramu (citalox) in sem opazil predvsem spremembe na pozitivno, veliko vec volje, drugace dojemas svetlobo okoli sebe (barve so toplejse), delavnost se izboljsa.

Sem pa sam imel tezave z libidom, ce smo malce direktnejsi je bil najvecji problem kondom, zaradi cesar sem dostikrat dozivljal "padec masine".

Punca takrat tega ni prenasala najbolje - ubistvu je to prenasala zelo slabo. Krivila je sebe in svojo "neprivlacnost" (moje zatrjevanje v nasprotno ni imelo ucinka), kar je na koncu tudi zelo verjetno bil glavni vzrok za razpad zveze.

Potem sem s casom prenehal z jemanjem v skladu z navodili psihiatra (odtegnitvena metoda).

Se dolgo casa zatem sem imel tezave predvsem z anksioznostjo in blago depresijo vendar sem z leti uspel to nekako z mentalnim treningom omejit. Danes imam se vedno obcasne tezave s tem, vendar lahko reguliram, s sabo imam za vsak slucaj Helexe, ki pomagajo pri tahujsih momentih (sploh kaksno neodlozljivo obveznostjo, ce slucajno prime, lahko lajsam simptome), vendar se to trudim jemat resnicno cim redkeje (hudo zasvojljiva substanca), s casom sem opazil, da helex zadnje case vzamem mogoce enkrat na 3-4 mesece, kar je zanemarljivo. Sam sem precej zadovoljen z napredkom, imam pa obcutek, da mi je Citalox kvecjemu prelozil problem, ne pa razresil. Je bil pa takrat kljucen faktor v mojem zivljenju, da sem uspesno z odliko zakljucil dve diplomi na mojem faksu, to je dejstvo, brez tega ne verjamem, da bi bil sposoben koncat.

Kakorkoli, stranskih ucinkov je dosti, ni nujno da imamo vsi iste, tako da bos to najbolje vedel, ce se bos o tem posvetoval s psihiatrom ter opazoval samega sebe in svoje reakcije na jemanje teh zdravil.

Poleg jemanja tablet priporocam se veliko dnevnega fizicnega udejstvovanja, redno sproscanje ter neko obliko mentalnega treninga (psihoterapevti so tu bozji dar, pomagajo ti priti do tega, da znas sam sebi odgovoriti kaj te pravzaprav moti, da imas s tem tezave).

To so precej dolgotrajni procesi ampak kdor vztraja tu naceloma precej profitira, tako da kar korajzno in odlocno. :)

Veliko srece pri zdravljenju!

imagodei je 7. nov 2019 ob 15:51 izjavil:

tikitoki je 7. nov 2019 ob 15:38 izjavil:

Velik problem so tudi slabajzerski zdravniki. Imas veliko zdravstvenih tezav, ki vodijo tudi do psihicnih tezav, ki so prepogosto spregledane. Recimo problemi s scitnico, slabokrvnost, pomankanje vitaminov, mineralov,....

Problem z zdravniki je večplasten. To da splošni zdravniki na lastno pobudo pišejo antidepresive (sem doživel sam, da mi je dohtarca ponudila, da mi napiše recept), ne more biti prav. Tu je zagotovo zadaj lobiranje farmacevtske industrije, na podlago velike kadrovske podhranjenosti slovenskega zdravstva na področju mentalnega zdravja (psihiatri, klinični psihologi). Predvidevam, da se na ta način skuša razbremeniti naval ljudi na specialiste za mentalno zdravje. Ampak, to ne more biti rešitev - v bistvu čakam, kdaj bodo začeli splošni zdravniki opravljat še male kirurške posege, recimo operacije ganglionov, slepiča, ...

Drug problem je prezasedenost zdravnikov na primarni ravni. Zagotovo se marsikaj spregleda, ker imamo premalo splošnih zdravnikov, hkrati pa, kot hiper-zbirokratizirana država, tudi od zdravnikov terjamo cel kup birokracije, ki jim vzame dragocen čas za pacienta.

Tretji problem je pomanjkanje denarja v zdravstvu in "grožnje splošnim zdravnikom", naj ne pišejo po nepotrebnem napotnic. Marsikateri zdravnik bi napotil pacienta naprej k specialistu, pa imajo navodila, da naj ne pišejo nepotrebnih napotnic. Tu spet pridemo do prvega problema, da smo se znašli v situaciji, ko splošni zdravnik impersionira specialista ter kar sam piše antidepresive.

Šele na četrtem mestu bi omenil šalabajzerstvo med zdravniki. Zagotovo tudi so, ampak večinoma verjetno ne.

Se strinjam, da ni enoplasten problem. Sigurno je problem tudi v samem sistemu. Da bi bilo salabajzerstva tako malo pa se ne morem strinjati. Vecina napak ni tako kriticnih in ocitnih, da bi prisle na prve strani casopisov. To se ne pomeni, da jih ni. Sem bral studijo, katere sklep je bil shrhljiv in se je nanasala tocno na spregledane zdravstvene tezave tovrstnih pacientov.

Ko si ze omenil specialista. Za tiste osebe, ki jih poznam, niso imele narejene nobenih dodatnih testov. Recept za zdravila in to je bilo to.