Vzgoja je trpljenje za starše in otroke

Ali poznate kakšnega starša, ki se je pri vzgoji trudil in si prizadeval, da bi svojo nalogo dobro opravil, a si tudi na neki točki priznal ali se vprašal : ali bi se odločil drugače, če bi se še enkrat lahko odločal ali imeti otroke, ali živeti partnersko življenje brez otrok?
(še posebej bi to lahko veljalo za starše otrok z hudimi zdravstvenimi težavami, pa tudi otroke, ki se vedejo problematično, starši pa morajo hendlati med službeno obremenjenostjo, včasih se zaradi narave dela tudi pričakuje takšna predanost delu, da bi moralo biti vse drugo v drugem planu, pa tudi izzivi s katerimi se ljudje srečujemo v zasebnem življenju.

Pa še kakšne neizpolnjene želje po potovanju in podobnem, ki verjetno ne bodo nikoli uresničene.

Vesna V. Godina: Vzgoja je trpljenje za starše in otroke
Cikel predavanj Pravljično starševstvo v organizaciji Mladinskega centra Ormož je zaključilo izjemno predavanje priznane socialne in kulturne antropologinje dr. Vesne Vuk Godina.

Vzgoja otrok je v vseh kulturah izkušnja, ki je neprijetna za starše in otroke in vodi v odraslost. Otroke pri odraščanju nepreklicno prizadenemo, pravi.

Ko je starš otroku najboljši prijatelj, se zgodba nikoli ne konča dobro. Funkcija staršev ni, da bi bili otrokovi najboljši prijatelji, ampak najboljši sovražniki.

Starševstvo in otroštvo v zahodnih družbah zelo ideologizirana in sta postala eden od mitov sreče, s katerim družba poskuša vzpostaviti kriterij popolnosti te izkušnje in tudi drugih človekovih izkušenj. Popolna ljubezen, popoln seks, popolna mladost,
popoln zakon in popolno starševstvo so postali ideali in hkrati tudi glavni trgi, ki se tržijo na zahodu. Tržijo se vsi aspekti človekovega življenja. Za potrošniški kapitalizem, v katerem živimo, pa je najboljše to, da so ti trgi neskončni, saj potrebe, ki je zastavljena kot popolna, ni mogoče nikoli povsem zadovoljiti.

Popolnost in sreča nista sopomenki.

No pain no gain! In kot je #000 rekel gre za izziv. - Otroci morajo biti, kdo pa bo trolal namesto mene po internetih?! Pa kondenzatorje bo treba na mojih Commodoretih/zx spectrumih čez 40 let zamenjat, bom za en drek vidu takrat tako da bo nekdo mogu spajkalnik držat.

Vesni pa verjamem, da ni lahko, ker ima hči s cerebralno paralizo hkrati pa se osredotoča na svoja dela in kariero.
Imam bratranca s cerebralno paralizo in vam povem da sta njegova mati in oče skoraj bankrotirala. Nikoli v življenju pa jima ni bilo žal za to da sta ga imela, sploh glede na to da sta se odločila po njemu imeti še enega otroka.
lp.

Zakaj bi se spraševal...

Sicer ima pa vsak "pravico" zajebat svoje otroke.

Bolj je problem, če ti jih drugi...

Stikalo je 28. okt 2019 ob 09:10 izjavil:

@milot mislim, da praktično nikomur ni žal, da ima otroke.

Otrok se ti lahko rodi s takšno okvaro, lahko se pa tudi sam poškoduješ in padeš in si celo življenje invalid. Življenje moraš sprejemati tako kot je. Vedno imaš težave in izzive. Najtežje je, če ne sprejemaš svoje situacije. Recimo si brez roke in vsak dan misliš na to, kako si prikrajšan. Ne vem, potovanja so kul. Ne morem pa reči, da če potuješ si srečen. Grem stavit, da je lahko nekdo praktično celo življenje v Sloveniji in je enako ali bolj srečen.

Vesna V. Godina: Vzgoja je trpljenje za starše in otroke

to je njena osebna izkušnja. Lahko tako doživljaš.

Tudi sam sebe zalotim, kako kdaj preveč filozofiram. Moram pomesti dvorišče in 2 dni razmišljam, kako bi bilo bolje imeti večjo metlo, pihalnik za listje, visokotlačni čistilnik in ne vem kaj, da bi jaz tisto stvar praktično brez truda pospravil in sem ves nesrečen, kako se mi godi krivica. Drugi pa prime neko usrano metlo, se skoncentrira in hitro pomede in mu ni treba potem v fitnes in je super zadovoljen, kako se dvorišče sveti.

ker pa po pometanju dobiš hud musklfiber za cel tedn, si pol ko robot anede

ma, če si butast, je vse trpljenje. lol. haha. - eni ga serjejo (po navadi do obisti in onemoglosti). jao ej, Bog pomagaj.