vir: Breaking Defense
vir: Defense Update
Hipersonični izstrelki so tisti, ki letijo z več kot petkratno hitrostjo zvoka. Tehnično gledano je takšnih že mnogo raket, toda s pomembnimi zadržki v taktičnem smislu: bodisi zmorejo zahtevano brzino vzdrževati le skozi del leta bodisi - v primeru balističnih raket - je njihova trajektorija zelo togo določena in predvidljiva. Kot prave hipersonične projektile se zato v vojaškem smislu razume tiste, ki so manevrirni in hipersonični vse od izstrelitve do terminalne faze delovanja. Razvoj takšne tehnologije pomeni vrsto izzivov. Ker klasični reaktivni motorji v teh razmerah ne delujejo več, je treba uporabljati nove vrste, kot je scramjet. Izstrelek ali letalo mora biti obenem napravljeno iz naprednih materialov, ki so sposobni prenesti grozljive temperaturne in fizične obremenitve. V zameno bi dobili orožje, ki ga je z danes dosegljivimi načini obrambe praktično nemogoče zanesljivo prestreči.
V preteklosti so v razvoju tovrstne tehnologije močno vodile Združene države. Med bolj znanimi tamkajšnjimi projekti v zadnjem času je na primer Boeingov letalnik X-51 Waverider, ki je leta 2013 postavil rekord v delovanju motorja scramjet v hipersoničnem režimu. Tako DARPA kot Kopenska vojska sta tudi preizkusili svoji verziji hipersoničnega jadralnega plovila, ki snovalcem strateške obrambe povzroča največ glavobolov: gre za izstrelek, ki se je zaradi specifične oblike sposoben "odbijati" od različnih plasti atmosfere, s čimer pridobi zelo nepredvidljivo trajektorijo. Ravno takšni plovili sta v zadnjem času preizkusili tudi Kitajska in Rusija; prva je lani pod vesolje poslala Xingkong-2 (Sky Star), medtem ko je ruski Avangard postal pomembna točka skorajda slehernega Putinovega žuganja Zahodu.
Američane je konkurenca očitno naposled prebudila, da skušajo zbrane razvojne izkušnje prevesti v uporabna orožja. Lani so največjo firmo za vojaško oborožitev na svetu, Lockheed Martina, že osrečili z dvema pogodbama za razvoj prototipov hipersoničnih izstrelkov za vojno letalstvo v letih 2021 in 2023. Zdaj je jasno, da se jim še bolj mudi, kajti najnovejši paket dveh pogodb, ki ju ima tokrat čez kopenska vojska, terja nič manj kot operativno orožje v letu 2023. Resda je treba zadevo razumeti v luči nove ameriške strategije hitrega dostavljanja novosti soldatom, ki narekuje, da se proti bojišču čimprej pošlje še napol preizkusne inačice, ki se jih nato izboljšuje, a dejstvo ostaja, da bo moral biti takšen sistem uporaben za boj, če se pokaže potreba.
Dynetics bo tako prejel nekaj čez 351 milijonov ameriških dolarjev za izgradnjo hipersoničnega jadralnega plovila C-HGB (Common Hypersonic Glide Body) za kopensko vojsko in mornarico, medtem ko bo letalstvo iz projekta pobralo nekaj delov, ker zaradi specifičnih potreb razvija lastno inačico. Lockheed Martin bo deležen 347 milijonov za izgradnjo izstrelitvega raketnega sistema LRHW (Long-Range Hypersonic Weapon), ki bo nosilec C-HGB. Kakšne bodo karakteristike orožja, je še težko natančneje določiti, lahko pa za primerjavo vzamemo poprej omenjeni sistem AHW, ki naj bi bil delna osnova za LRHW: teoretični doseg 6000 kilometrov ob 35-minutnem letu izstrelka in do 10-metrsko odstopanje na tarči ob terminalni hitrosti okrog Macha 8.