kaj početi?

Hmm, da poskusim na kratko opisati vso situacijo. Od nekdaj sem bil, nebi rekel ravno len ampak kvecjemu cutil kronicno pomankanje motivacije za stvari ki me niso zanimale, pa tudi ce so bile se tako nujne se nisem mogel spraviti k njim. zacelo se je ze v osnovni soli, nadaljevalo v srednji soli in se stopnjuje se zdaj na fakulteti. v srednji soli sem z lahkoto hodil na drzavna tekmovanja in matematike in fizike z prakticno nic vlozenega truda. na fakulteti se je nadaljevalo podobno. ostale predmete z izjemo matematike in fizike imel med 2-4. pac mi je bilo vseeno za njih. studij sem nadaljeval na fmf matematika. ze takoj v prvem letniku se je zacelo ponovno lenarjenje. nisem hodil na vaje, predavanja se manj, če pa sem slucajno sel pa sem bil ves čas na telefonu. izdelal vse pisne izpite v prvem roku z lahkoto z minimalno učenja in predmete ki so me zanimali (analiza) z super ocenami ostale meni ne prevec zanimive (po vecini lahke stvari) 6-7 vcasih 8. nekaj ustnih si pustim za jesen, se jeseni poskodujem, ne opravim (ne pristopim zaradi poskodbe) na izpit. ne naredim letnika. imam izbiro ponavljati ali pavzirati. malo navelican vsega se odlocim da pavziram in sem eno leto doma, malo instruiram, v eni pisarni pomagam z nekimi (enostavnimi) analizami podtakov, nekaj zasluzim, vidim nekaj sveta,... gre leto okoli grem v drugi letnik. ze na zacetku leta ponovno ista zgodba. k predmetom ki me zanimajo hodim obcasno (analiza) ostalo nič. naredim večino stvari (obe analizi, algebro 2, topologijo,...) nekaj enostavnih stvari si pustim, zavestno si en enostaven pogoj pustim in ne grem na njega ter ponavaljam v smislu saj bom drugo leto dokoncal se preostale malenkosti, naredil nekaj stvari za 3 letnik in se naslednje leto dokoncal 3 letnik in enostavno v miru napisal diplomo. letos dokoncam skoraj vse za 2. letnik, delam nekaj stvari za tretji letnik. sevedno na predavanja niti vaje ne hodim (nevem ce sem bil 10x v celem letu). ampak enega razmeroma lahkega predmeta ki je pogoj za napredovanje v 3. letnik ker mi tako hudo "smrdi" se ne spravim opravljati do zadnjega roka. mislim si da bo septembra, vidim par dni prej da je konec avgusta. profesor me sicer izredno prijavi ampak v 2 dneh se cudeza iz nic ne da narediti, zmanjka mi pa procentov. evo je slo se eno leto zaradi bedarij. naceloma nisem covek da bi se sekiral ampak zdaj me pa malo zre. sploh ko se pogovarjam s kolegi ki so ali sli takoj po srednji soli nekaj delat in imajo ze 4 leta delovne dobe ali pa s tistimi ki so pridni in so ze na drugi stopnji in pred redno zaposlitvijo v stroki kjer zelijo, ko sam se niti drugega letnika nimam cisto opravljenega. vrgel sem stran 3 leta zaradi dobesedno bedarij ko bi ze lahko imel diplomo zdavnaj v zepu. zdaj pa nevem kaj naj pocnem eno leto. ok, namen je da bom delal se preostanek tretjega letnika ( in seveda predmet ki mi je ostal za 2. letnik) ampak ni mi nujno in se zna hitro zgoditi (kolikor se poznam) da zaradi lenobe nebom naredil nic razen to kar je nujno.
ali je imel kdo podobne probleme da se je lahko ucil samo to kar mu je bilo vsec? kako ste to odpravili? ali ima kdo kak nasvet kaj naj delam eno leto razen sole? znam nekaj pythona, nekaj funkcijskega programiranja v Ocamlu, matematicne predmeta tako ali tako. sem zelo hitro učljiv. je kakšna stvar ki bi jo lahko s tem začel delati?

Torej tvoji sošolci bodo na faksu dobili delovne navade, ti boš pa še vedno svobodni umetnik / genij. Ti to odgovarja, si tega želiš?

Prakse so po tujini redna praksa, najdi si kak job za 6 mesecev, kjerkoli. Če nimaš delovnih navad, mogoče za kakim tekočim trakom ;) Širi svoja obzorja, na kakršenkoli način ti odgovarja. Lahko tudi vzameš bicikl in se greš malo potepat po svetu ...

Vaterpolo.

Prej kot se boš sprijaznil z dejstvom, da nisi tak genij, da bi brez nekaj dela in truda uspel, bolje bo zate.

Ne sekiraj se, vsak Slovenc ima podobne težave, tud tujci so tam tam.

Pejd v vojsko, da te malo "zdresirajo", zgleda da se boš mogu prsilt.
Zdej je izi, mal delaš šolo, živiš verjetno doma, nekih baš stroškov nimaš predvidevam.
Kaj pa potem, ko boš mogu v svoje stanovanje, plačat račune, najdt šiht v kermu boš mogu zaslužit plačo? Če boš kdaj mel otroke, jih bo treba nafutrat...

Sam ti bom opisal drugo plat kovanca:
bližam se abrahamu, tudi sam sem bil na FMF. V srednji šoli matematika z lahkoto, prototip "vaterpolista" iz Predinove pesmi.
Za študij sem se odločil že v 2. letniku srednje. Bil soliden študent, ampak enostavno mi je študij jemal preveč energije, preveč sem se matral, se po nepotrebnem posvečal podrobnostim (hotel sem se preglodati skozi najbolj zajeban dokaz). Posledično sem delal manj praktičnih vaj.
Plus adolescentne težave plus dedna obremenjenost (psiha) in je bilo vsega postopoma konec, čeprav sem bil že absolvent na UNI smeri.
Sicer sem prej končal višjo (po prvi hospitalizaciji).
Kasneje v stroki sploh nisem dobil zaposlitve, edini hasek mi je bil samo naziv, ki v družbi pač nekaj pomeni in te jemljejo drugače (sicer je to po mojem mnenju mimo).
Matematike že leta ne povoham več, imam pač hobi - šah, ki mi je v življenju dal dosti več, predvsem pa mi ni toliko vzel kot matematika.

Sicer, kot so ti že drugi napisali: vprašaj se, kaj ti je res pomembno v življenju. In ne potem tega dajati na stranski tir, da bo že počakalo, ko doštudiraš, zaživiš v zvezi, svojem stanovanju ipd.

P.S. Pa še to: najboljša študenta v generaciji sta hitro diplomirala in tudi naredila akademski karieri, tretji in četrta pa sta pred koncem tudi nekaj mečkala in sploh ne vem, ali sta dokončala študij ...

Metla ti odpre vrata v vse top secret laboratorije, ne samo na hodnik ;)

Sicer pa ni treba na MIT za nerešene probleme, lahko doma odpreš pipo in opazuješ, kdaj začne teči voda nelinearno. In nato spišeš matematičen model za turbulenco. To ali pa kvantna mehanika ;)

shadeX je 29. avg 2019 ob 11:49 izjavil:

Najbolj me "boli" da sem res vse stvari ki sem se jih lotil opravljal z lahkoto.

Nimam statistike za pokazat, ampak sem pred časom aktivno sodeloval na enemu forumu, kjer so bili tudi taki kot si ti - učili so se z lahkoto, razumeli so vse takoj, OŠ in srednjo so naredili brez mignit s prstom.

Problem pri teh ljudeh je da postanejo hitro polni samega sebe in mislijo da jim bo cel lajf tako "sralo", ampak zadeva je daleč od tega.

Jaz sem recimo naredil 3 letno šolo (s tem da so mi kolegi naredili zaključni izdelek), vedno se težko učil, drugi so vedno bili boljši kot jaz, vedno sem bil med zadnjimi, niti starši niso verjeli da sem sposoben kaj več kot za proizvodnjo in minimalca in vse to je name močno vplivalo.

Potem sem začel malo brskat in ugotovil da moram zamenjat mindset, ker sem bil naučen da posedujem Fiksnega - taki ljudje verjamejo da so omejeni in se ne morejo izboljševat, sem moral preklopiti na Rastnega (Growth) - taki ljudje verjamejo, da praktično se vsak lahko nauči kar resnično želi in je vsak dan boljši in to znanje potem tudi uporablja.

To je sicer bilo težko, še vedno imam kdaj dvome - očitno je fixed mindset bil globoko zakoreninjen v meni. Fast forward 8 let, danes delam od doma zaslužim pa več kot vsi moji sošolci, ki so bili boljši od mene, delam kar me veseli in nimam šefa.

Life is really good nowdays

S cim se pa ukvarjas? Ce ni skrivnost.

Hodi in riši potke v openstreetmap.

jype je 29. avg 2019 ob 11:37 izjavil:

Vaterpolo.

Mange.

če bi rad programiral, ti lahko zrihtam delo prek študenta v mojem bivšem podjetju. se delajo kar zanimive stvari pa še dobra odskočna deska je za prihodnost.

Kot prvo se ne sekirat ker se ne rabš primerjat z drugimi; vsak je svoj unikat; ja kdo je prej zlezel do služenja denarja ; do službe ; do otrok ; stanovanja ; do urejenega življenja itd ampak včasih je boljš da ne hitiš in greš s svojim tempom. Bistveno je da ti vse zmoreš; nisi obstal ker ne bi zmogel; to je samo ena upočasnitev izobraževanja ; je pa na drugi strani priložnost da spoznaš bolj sebe pa to kar si izven pač matematike v šolskem/službenem smislu. Če te zanimajo potovanja pa imaš nekaj denarja lahko ogromno novih doživetij dobiš; lahko tud Slovenijo mal raziskuješ sej imamo tud tle kr dost zanimivih kotičkov pa nevem probaš navezat stik z ljudmi k jih srečaš ; mal koga vprašaš kako so kej; najdeš dogodivščine. Greš mal v naravo; v gozd; osvajaš hribe. Lahko dobiš tud tisto knjižico za štemple od vrhov pa obiskuješ gorske koče.
Nekaj časa lahko vložiš v igranje iger sam glej da se preveč ne razvadiš. Verjetno je fajn da še vedno imaš nekaj matematičnih izzivov vsake toliko časa pred sabo ker boš lažje potem takoj nazaj prestavil ko bo leto mimo. Lahko probaš risat; zna bit presenetljivo zabavno če ti kej uspe.
Verjetno se lahko vključiš v prostovoljstvo pa nekaj dobrega za svet narediš pa obenem še dodaš sebi občutek vrednosti. Lahko se učiš novega tujega jezika.
Vsekakor pa ne pozab da se morš kdaj tud mal zabavat ; imej plan za 3tji letnik ampak sicer se pa prepusti domišljiji.

Suki7, trpiš za prokrastinacijo, ki je običajno posledica podzavednega miselnega vzorca, da si ne zaslužiš. Mogoče si ta vzorec dobil v otroštvu od svoje okolice (staršev, sorodnikov, sosedov, medijev...). Če se že počutiš pripravljen, kar sodeč po pisanju si, lahko začneš svojo pot osebnostne rasti. Več podatkov je tukaj:
https://slo-tech.com/forum/t750873/p643...

A nimate minimalne obvezne prisotnosti. Se mi zdi vse skupaj izmišljeno

Shields je 1. sep 2019 ob 00:29 izjavil:

A nimate minimalne obvezne prisotnosti. Se mi zdi vse skupaj izmišljeno

ni nobene obvezne prisotnosti