Stanje CAD licenc pri nas

Še največ možnosti bi bilo, če se tega loti kakšna multinacionalka, ki bi zadevo razvila zase in potem to dala na voljo še ostalim.

Ali pa drago zaračunala, kot je to naredil Materialise z Magics programom za manipulacijo .stl datotek (3D tisk), ki ga je razvil ravno zaradi svojih potreb.

Sicer pa vedite, da je pri teh firmah vse skupaj najbolja prodajna aktivnost. Vedno je rešitev nakup licence (oziroma, če jo že imaš, dodatne licence). Saj njim se ne gre, da bi se skregali firmami (pa da bi te v jezi potem šle kam drugam, njim se gre (seveda) za biznis.

DraftSight je v free verziji samo še do konca leta, potem bodo imeli samo komercialno različico.

Draftsight tudi ni bil nikoli zastonj za pridobitno dejavnost, zastonj verzija je bila le poenostavljena oblika šolske verzije - če si jo uporabljal v podjetju, si ravno toliko uporabljal nelegalno programsko opremo kot pri uporabi skrekanega Autocada...

Tudi Draftsight Standard za 99 EUR letno ni namenjen za uporabo v podjetjih.

pegasus je 25. avg 2019 ob 20:48 izjavil:

Invictus je 25. avg 2019 ob 08:11 izjavil:

- software ni polnoi izkoriščen, kar pomeni, da nekdoi ne dela ves čas z njim

Ena na to temo iz Nemčije ... leta 2016 sem obiskal fabriko enega večjih proizvajalcev IT opreme (od laptopov do največjih serverjev). Tam so nam med drugim pokazali delovno mesto za design moterboardov: en pc, en softver, licenca za enega userja, trije izšolani ljudje v treh izmenah, da je bil ta pc v pogonu 24/7. Licenca je bila tako draga, da se jim je bolj splačalo plačevati ljudi dvojno za nočne izmene in imeti reč v pogonu 24/7 kot pa imeti več licenc za ta softver in normalen delavnik. To je bila velika firma, s tisoči ljudmi, ne nek majhen garažni obrtnik.

Ni rečeno, da niso s tem tudi kršili licence. Pri nas imamo določen SW, ki je vezan na uporabnika in računalnik. Po licenci druga oseba programa ne sme uporabljat. Da bi bila zadeva še bolj smotana, je SW vezan na lokacijo podjetja, kar pomeni da uporabnik SWja ne sme uporabljati od doma. Je pa res da je to najcenejša verzija licence. :)

poweroff je 26. avg 2019 ob 16:19 izjavil:

V kakšnem svetu živimo!

Avtomobilske predpražnike lahko uporabljam samo v točno določenem avtu, in še to samo za vožnjo na relaciji dom - služba. Ko gremo na morje, jih moram zamenjati z dražjimi, ki pa so fizično povsem enaki.

Živimo v kaotičnem svetu licenc . Pri nas smo pred kratkim delali analizo licenc vsega SWja, ki ga uporabljamo. In dejansko so bili le 4 računalniki v firmi (15 računalnikov), ki so bili licenčno ustrezni . Glavne napake, pretečeni n-dnevni roki, ter prepoved uporabe programov za komercialne namene.

poweroff je 26. avg 2019 ob 16:19 izjavil:

V kakšnem svetu živimo!

Avtomobilske predpražnike lahko uporabljam samo v točno določenem avtu, in še to samo za vožnjo na relaciji dom - služba. Ko gremo na morje, jih moram zamenjati z dražjimi, ki pa so fizično povsem enaki.

Sicer popolnoma off-topic, ampak to me je spomnilo na ZF zgodbo, ki sem jo bral nekoč pred leti, ko so imeli klobuke za senčno stran ulice, ki so izpuhteli, ko si z njimi prišel na sonce, žeblje iz "blicmetala", ki so bili trdni samo določen čas, vse trajne stvari so bile prepovedane ali pa finančno nedosegljive (za običajne ljudi seveda). In glavni junak je domov, na podzemni, "švercal" stol iz "klasičnega", trajnega lesa...

Pred leti so bile podobne "komedije" z Office paketom v pisarnah - ena licenca za x, včasih tudi xy računalnikov, ko pa je prišlo do neke normalne konkurence pa se je znižala cena Office paketu - do izuma SW kot "storitve", hkrati pa povečala uporaba konkurenčnih rešitev.

Ima kar pestro zgodovino. Razvoj se je začel kot interni program za animacijski studijo, prešel v freeware, nato shareware, nato OS.

To, da se ne pokrijejo stroški razvoja je mantra, v katero bi bilo treba začeti dvomiti. Razumem za kakšen visoko specializiran nišni software, ampak isto matro poslušamo za software ala Microsoft Office.

Nadalje - če pogledaš dobičke teh podjetij je jasno, da stroški ne gredo samo v razvoj. Da se razumemo - s tem ni nič narobe, samo ne biti preveč naiven in kar spelo ponavljati "argumentov" proizvajalcev softwera.

Me pa zadeva spominja na lokalnega dilerja. Prvih par gramov kokaina je bilo zastonj oz. po simbolični ceni.

Na srečo ga nisem niti poskusil in živim brez droge. Tudi na računalniku.

poweroff je 27. avg 2019 ob 16:09 izjavil:

To, da se ne pokrijejo stroški razvoja je mantra, v katero bi bilo treba začeti dvomiti. Razumem za kakšen visoko specializiran nišni software, ampak isto matro poslušamo za software ala Microsoft Office.

Ne vem zakaj bi bilo v to kakorkoli dvomiti, to, da je razvoj drag, je dejstvo, in ne "mantra".

Me pa zadeva spominja na lokalnega dilerja. Prvih par gramov kokaina je bilo zastonj oz. po simbolični ceni.

Na srečo ga nisem niti poskusil in živim brez droge. Tudi na računalniku. ;)

Ja, fino. Amiši si svetijo še s svečami, ker se ne želijo podrediti sodobni tehnologiji. Ti si s tem že zamudil ...

Darko, predpostavljaš, da je Linux slabši... napačna predpostavka.

Kar pravim je, da če bi en majhen delež podjetij, ki sedaj plačujejo visoke licenčnine, stopil skupaj in ustanovil fundacijo, ki bi razvila opensource software, bi v par letih te velike proizvajalce povozili - tudi pri kvaliteti.

Na "srečo" se trgi ne obnašajo racionalno. Kar omogoča preživetje dinozavrom in predatorjem.

Mavrik je 30. avg 2019 ob 09:39 izjavil:

Matthai, kje točno si še pa videl uspešen software, kjer so podjetja "stopila skupaj"? Obstaja razlog zakaj je "design by comittee" žaljivka in zakaj je ves uspešen opensource v lasti enega podjetja ali razvijalske skupine. Za dober software rabiš fokus in jasno vodenje, ki ga s komiteji pač nikoli ne dobiš. Posledično je model s prodajo programske opreme uspešen.

Na novo izdani Blender 2.8 ima potencial, da postane uspešni, poglej kaj si mi (verjetno bolj zaradi rek. brisanja) izbrisal. Mam linke zraven.

Mavrik: kar hočem reči je, da bi lahko podjetja stopila skupaj in ustanovila novo podjetje (zgled je recimo Canonical). Samo ker se niso sposobna obnašati racionalno, tega pač ni.

Mavrik je 30. avg 2019 ob 13:50 izjavil:

Autodelete citatov, sem obnovil.

OK,hvala.

Mavrik: kar hočem reči je, da bi lahko podjetja stopila skupaj in ustanovila novo podjetje (zgled je recimo Canonical). Samo ker se niso sposobna obnašati racionalno, tega pač ni.

Ni mus, da stopijo skupaj v eno podjetje: https://slo-tech.com/forum/t750400/p643...

poweroff je 30. avg 2019 ob 14:11 izjavil:

Mavrik: kar hočem reči je, da bi lahko podjetja stopila skupaj in ustanovila novo podjetje (zgled je recimo Canonical). Samo ker se niso sposobna obnašati racionalno, tega pač ni.

Ja, in lahko bi meli mir na svetu. Ampak se ne bo zgodilo, zato je nesmiselno sanjati o nerealističnih pristopih. Precej bolj praktično je razmišljati o tem ZAKAJ točno je OSS v večini tak fail.

poweroff je 30. avg 2019 ob 15:28 izjavil:

pegasus je 30. avg 2019 ob 14:17 izjavil:

In če lahko v takih situacijah ob zid stisneš ponudnika komercialnega softvera, koga boš stiskal pri odprtokodnem softveru? Odgovor "sej maš source pa popraviš" v teh okoljih na žalost ne deluje (been there, tried it).

To je sicer res, ampak standardni EULA bullshit ima po navadi tak učinek, da v praksi ne dosežeš absolutno nič, imaš pa vseeno dober občutek, da si "za svoj denar" dobil neke blazne garancije.

Ne, ni čisto tako. Pri enterprise licenčninah je vsaka stranka vir dovolj denarja, da se ne izogneš odgovornosti kar tako. EULO lah vržeš v end-user software za geeke in navadne uporabnike, ne pa v VAG grupo. Ko boš nategnil VAG grupo s slabim softwarom, ti bodo pač odrezali par miljonov na leto in boš ostal brez zaslužka. Prav tako pozabljaš na interno politiko podjetij - zelo, ZELO pomembno je, da obstaja nekdo na koga se da pokazati ko gre kaj narobe ;)

OSS ima največji problem v tem, da nihče noče delati "dolgočasne" popravke. Posledično imaš OSS software ko je poln "kul hekov", osnovni uporabniški postopki pa ne delajo. OSS, ki je uspešen je večinoma tisti, kjer velika podjetja plačajo programerje za razvoj. Ampak to pomeni da moraš tebi osovražena podjetja prepričati v financiranje te programske opreme :)

Mavrik je 30. avg 2019 ob 16:27 izjavil:

OSS ima največji problem v tem, da nihče noče delati "dolgočasne" popravke. Posledično imaš OSS software ko je poln "kul hekov", osnovni uporabniški postopki pa ne delajo. OSS, ki je uspešen je večinoma tisti, kjer velika podjetja plačajo programerje za razvoj.

Načeloma se povsem strinjam s tabo. Je pa dejstvo, da je tudi v zaprtokodnem svetu polno podobnih nategunskih praks (kljub temu, da plačaš!), tako da neke hudo jasne ločnice med zaprtim in odprtim programjem pač ni. Ko sem za eno firmo vzdrževal večje število Mac računalnikov (vključno z Mac "serverjem"), sem videl vse živo... in to za računalnike, ki jih konkretno preplačaš, zato da delajo ("they just works").

O Windows svetu in Office cloudu pa ne bom izgubljal besed. Ne pravim, da je Linux boljši, dejstvo je pa, da plačljivost okolja nikakor ne zagotavlja, da bodo stvari delale, ali da bodo napake odpravljene v doglednem času.

SeMiNeSanja je 30. avg 2019 ob 21:37 izjavil:

Mavrik je 30. avg 2019 ob 16:27 izjavil:

OSS ima največji problem v tem, da nihče noče delati "dolgočasne" popravke. Posledično imaš OSS software ko je poln "kul hekov", osnovni uporabniški postopki pa ne delajo. OSS, ki je uspešen je večinoma tisti, kjer velika podjetja plačajo programerje za razvoj. Ampak to pomeni da moraš tebi osovražena podjetja prepričati v financiranje te programske opreme :)

Pazi, da tega ne slišijo Jype&Co, ker te bodo raztrgal, kot so hoteli mene ob podobnih trditvah.

Eh, ponovno projeciraš svoje lastne predsodke o zagovornikih odprte kode na dejanske sogovornike. Nič novega...

Kar se konkretne teme tiče, ima seveda Mavrik popolnoma prav. No, je posplošil, a v bistvu ima prav.

Če nekdo nekaj razvija ljubiteljsko, v prostem času in iz nekih lastnih motivov, se bo seveda največ ukvarjal z najbolj zanimivimi aspekti projekta, z dolgočasnimi pa čim manj. To je popolnoma človeško. Kdo zaboga pa se hoče ukvarjati z dolgočasnimi stvarmi? Še ko smo plačani za to, se nam ne da...

Če je projekt že od začetka večji ali če to postane, je ta težava lahko manj izražena, ker jo prikrije večje število razvijalcev. Ljudem so pač privlačne različne stvari, nekdo se rad jajca z nečim, kar je nekomu drugemu na smrt dolgčas. Še manj je težava izražena, če projekt služi nekemu poslovnemu namenu in je vsaj delno neposredno financiran.

Konec koncev se vse vrti okoli motiva. Če je projekt ljubiteljski, potem bo cilj pač tak, kot bo pičilo razvijalca/e. Če je delno financiran, potem bodo cilji že malo drugačni, če je čisto financiran, pa sploh.

Lep primer odprtokodnega (no, public domain) projekta, ki ni bil neposredno financiran, pa je eden najuspešnejših vseh časov kar se kvalitete kode tiče, je D.J. Bernsteinov Qmail. Ampak za kaj takega moraš biti tako ustrezno motiviran, kot tudi sposoben to izpeljati. Zdi se mi, da v svetu CAD karkoli približno podobnega, pa tudi če govorimo o večji skupini razvijalcev, odpade.

Potrebna je torej resna poslovna motivacija, po možnosti v navezi s politično agendo. Brez tega bo vsakemu odprtokodnemu CAD projektu zmanjkovalo sape in ne bo nikoli prav v vrhu. Ampak glej ga zlomka, zdaj smo že na področju raznih diametralno nasprotnih političnih in poslovnih interesov, lobijev, monopolov...

Nobena SW firma še ni odgovarjala kaj dosti za svoje zajebe.

pegasus je 30. avg 2019 ob 14:17 izjavil:

Problem CAD/CAM softverov v primerjavi z multimedijskimi je tudi garancija. Pri multimedijskih softverih se kljub barvnim standardom nihče ne sekira pretirano, če so barve malo off, kar se da hitro in enostavno popraviti. Pri inžinerskih softverih obstajajo standardi, ki se jih je treba držat in je treba to garantirat, sicer lahko ljudje umirajo. Ali pa prihaja do velikih dodatnih nepotrebnih stroškov. Spomnim se recimo, da so pri prvih A380 imeli težave z dolžinami kablov električne napeljave in root cause analysis je pripeljal na uporabo različnih verzij istega softvera v različnih airbusovih fabrikah. In če lahko v takih situacijah ob zid stisneš ponudnika komercialnega softvera, koga boš stiskal pri odprtokodnem softveru? Odgovor "sej maš source pa popraviš" v teh okoljih na žalost ne deluje (been there, tried it).

To se bere kot, da ti izdelkov sploh ne potestiraš in licence/dovoljenja tipa CE,FCC,... oz. kar kupuješ/approvaš si jih sam. Sicer pa taka firma, potem verjetno še ni slišala za unit teste.
highlighted: Problem v uporabi različnih verzij softwara in ne sam softver, torej je bolj PEBKAC.

Invictus je 31. avg 2019 ob 08:51 izjavil:

pegasus je 30. avg 2019 ob 14:17 izjavil:

Problem CAD/CAM softverov v primerjavi z multimedijskimi je tudi garancija. Pri multimedijskih softverih se kljub barvnim standardom nihče ne sekira pretirano, če so barve malo off, kar se da hitro in enostavno popraviti. Pri inžinerskih softverih obstajajo standardi, ki se jih je treba držat in je treba to garantirat, sicer lahko ljudje umirajo. Ali pa prihaja do velikih dodatnih nepotrebnih stroškov. Spomnim se recimo, da so pri prvih A380 imeli težave z dolžinami kablov električne napeljave in root cause analysis je pripeljal na uporabo različnih verzij istega softvera v različnih airbusovih fabrikah. In če lahko v takih situacijah ob zid stisneš ponudnika komercialnega softvera, koga boš stiskal pri odprtokodnem softveru? Odgovor "sej maš source pa popraviš" v teh okoljih na žalost ne deluje (been there, tried it).

A to je bil razlog za tiste zajebe pri prototipu?

Najbolj očiten je bil prekratek optični kabel za kamero na vrhu repa .

poweroff je 30. avg 2019 ob 15:28 izjavil:

To je sicer res, ampak standardni EULA bullshit ima po navadi tak učinek, da v praksi ne dosežeš absolutno nič, imaš pa vseeno dober občutek, da si "za svoj denar" dobil neke blazne garancije.

No, mogoče dosežeš popust pri naslednji licenčnini... kar proizvajalcu povzroči točno 0 stroškov.

Mislim, da tukaj od proizvajalca softwara zahtevaš malo hujše pogoje kot pa nek splošen EULA za domače uporabnike.

Samo stvar pogodbe ob nabavi softwara...

http://calleam.com/WTPF/?p=4700

The development of the aircraft was a collaboration between 16 sites spread across 4 different countries. German and Spanish designers had used one version of the software (CATIA version 4), while British and French teams had upgraded to version 5. In theory, the fact that the design centers were sharing their drawings meant that the electrical system designed in Germany would be compatible with the airframe components designed in France. Part way through the project the design centres also started integrating their diagrams into a single 3D Digital Mock-up Unit (DMU) that should further have validated compatibility. Unfortunately, the construction of F-WWOW demonstrated that theory and practice are not always the same thing.

In part the problem was the CATIA version 5 was not a simple evolution from version 4, it was a complete rewrite. Reports indicate that the calculations used to establish bend radii for wires as they wove through the airframe were inconsistent across the different versions of the software and that inconsistency resulted in the problem.

Cost : $6.1B in additional costs due to project delays*

Koliko je potem Airbus dobil odškodnine, če sploh ?

Mavrik je 30. avg 2019 ob 16:27 izjavil:

Ne, ni čisto tako. Pri enterprise licenčninah je vsaka stranka vir dovolj denarja, da se ne izogneš odgovornosti kar tako. EULO lah vržeš v end-user software za geeke in navadne uporabnike, ne pa v VAG grupo. Ko boš nategnil VAG grupo s slabim softwarom, ti bodo pač odrezali par miljonov na leto in boš ostal brez zaslužka. Prav tako pozabljaš na interno politiko podjetij - zelo, ZELO pomembno je, da obstaja nekdo na koga se da pokazati ko gre kaj narobe ;)

S tem se nebi najbolj strinjal. Menjava takšnega SWja v podjetjih ni trivialna zadeva. Kot prvo formati datotek niso nujno kompatibilni, zato kar naenkrat stari projekti niso več uporabni. Zelo velikokrat se zgodi da pri nekem novem projektu uporabiš obstoječe parte za katere že imaš t.i. librarye, kar pomeni še precej dodatnega dela (včasih tudi ponovno risanje). Drugi problem so ljudje. Nekdo, ki je strokovnjak v risanju CAD, je bolj kot ne strokovnjak le na enem izmed programov. Tako z menjavo SWja zgubiš precej produktivnosti, po drugi strani lahko pričakuješ tudi odpovedi strokovnjakov iz tega segmenta. Kot tretje, so v te postopke vključeni tudi podizvajalci, kjer pogodbe vključujejo tudi SW s katerim se dela. Z menjavo SWja se ti lahko zgodi da moraš iskati nove podizvajalce in prekiniti pogodbe s starimi.
Največji problem pa je, da moraš določen program nadomestiti z drugim, za katerega ne veš kakšne napake bo imel.

johnnyyy je 1. sep 2019 ob 08:46 izjavil:

S tem se nebi najbolj strinjal.

Mavrik nima pojma o teh rečeh, tako da je pričakovano, da ima povsem zgrešene predstave o tem, kaj pomeni vendor lock-in.

marvin42 je 26. avg 2019 ob 09:33 izjavil:

DraftSight je v free verziji samo še do konca leta, potem bodo imeli samo komercialno različico.

Res je, so mi že preprečili uporabo. Sem našel nadomestilo z aktivacijo nanoCad, ki je prav tako zastonj.

Autocad je predrag za nas. Uporabljamo Zwcad. Uporabniki pravijo, da je isti kot Autocad.

gruntfürmich je 24. avg 2019 ob 18:07 izjavil:

pri naši mikro firmi imamo piratski autocad. ne vem ali je nekoč prišel inšpektor in kaj je pogledal, ampak lahko da sem ga takrat zbrisal in potem nazaj nasnel...
in že 10 let nikome ništa

Kje ste pa stružnico ukradli?