» »

Čandrajan 2 hiti proti Mesecu

Čandrajan 2 hiti proti Mesecu

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni režiji ter s šestletnim zamikom. To je na koncu imelo tudi pozitivno posledico, saj naj bi podvig stal zgolj 126 milijonov evrov, mnogo manj kot sorodni.

Plovilo je v vesolje poletelo na raketi GSLV Mk III (Geosynchronous Satellite Launch Vehicle Mark III), ki ima do geostacionarne orbite le približno polovično nosilnost glede na Falcona 9. Zaradi tega bo slabe štiri tone težko plovilo do Lune potrebovalo poldrugi mesec in bodo s pristankom poskusili med 6. in 7. septembrom. Izstrelitev je uspela šele v drugem poskusu, saj so morali prvotno prejšnji teden prekiniti zaradi nevarnega uhajanja helija v pogonskem sklopu. Pristajalniku je ime Vikram, po Vikramu Sarabhaju, očetu indijskega vesoljskega programa. S seboj nosi tudi roverja Pragjan (modrost), ki naj bi po Mesečevi površini premeril okrog pol kilometra. Medtem ko naj bi orbitalna sonda obratovala leto dni, bosta pristajalnik in rover aktivna zgolj štirinajst zemeljskih dni, se pravi polovico lunarnega, saj nista zasnovana za preživetje tamkajšnje noči.

Z uspešnim mehkim pristankom bi Indija postala šele četrta država na svetu, ki bi ji to uspelo - za ZDA, Rusijo in Kitajsko. Spomnimo: Izraelcem je pred meseci poskus, da bi Indijce prehiteli po desni s sondo Berešit, spodletel. Toda Vikram ima pred seboj še posebno zahteven in prelomen podvig, saj bo skušal pristati blizu južnega pola, česar človek doslej še ni izvedel. Tam naj bi se namreč v obliki ledu v osenčenih delih kraterjev skrivale znatne zaloge vode, kar je opazil Čandrajan 1 in je važno za načrtovanje stalnih postojank.

31 komentarjev

AnotherMe ::

Razumem, da se imena poiskusajo posloveniti in tako priblizat vecjemu stevilu bralcev.. ampak - ali ni to korak nazaj?
recimo, da zelim najti vec informacij - ce to vpisem v gugl ne najdem nic pametnega!

thetech ::

AnotherMe je izjavil:

Razumem, da se imena poiskusajo posloveniti in tako priblizat vecjemu stevilu bralcev.. ampak - ali ni to korak nazaj?
recimo, da zelim najti vec informacij - ce to vpisem v gugl ne najdem nic pametnega!

Zato imaš pa naveden originalni vir...

Bwaze6 ::

Čandrajan 2 "hiti" proti Mesecu - z najpočasnejšim možnim prehodom iz Zemljine v Lunino orbito:



Je pa učinkovito - težo so pač uporabili za znanstvene instrumente, ne za gorivo. Če jim bo res ratalo, za ceno ene slabe Holywoodske komedije, ali za ceno dveh kilometrov slovenskih železniških tirov, potem kapo dol!

nekikr ::

Če prav berem tole novico, lahko razviješ vse skupaj in spraviš rover na Luno za ceno 2 kilometra železnice?!? Madona, še mi bi se šli lahko vesoljsko tekmo, tako ali tako vsak drugi dan piše, kako je nek astronavt, slovenskih korenin, nekaj naredil. Jebeš drugi tir, zaposlimo Indijce in kolonizirajmo Mars za ta denar, pa še pol ga bo ostalo :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

Sheteentz ::

Potrebno je upoštevati še Purchasing power parity. 126 milijonov evrov pri njih je vejetno malce drugače kot pa pri nas.

          ::

nekikr je izjavil:

Če prav berem tole novico, lahko razviješ vse skupaj in spraviš rover na Luno za ceno 2 kilometra železnice?!? Madona, še mi bi se šli lahko vesoljsko tekmo, tako ali tako vsak drugi dan piše, kako je nek astronavt, slovenskih korenin, nekaj naredil. Jebeš drugi tir, zaposlimo Indijce in kolonizirajmo Mars za ta denar, pa še pol ga bo ostalo :)


Na zadeve moraš gledati relativno. Poglej koliko stane 2 km železnice v Indiji in izračunaj, kolikokrat dražje je iti na luno. Potem vzemi ceno naših 2 km in jo pomnoži s prej dobljenim faktorjem. Občutek imam, da bomo pri nas še lep čas le gradili železnice.

AnotherMe ::

thetech je izjavil:

AnotherMe je izjavil:

Razumem, da se imena poiskusajo posloveniti in tako priblizat vecjemu stevilu bralcev.. ampak - ali ni to korak nazaj?
recimo, da zelim najti vec informacij - ce to vpisem v gugl ne najdem nic pametnega!

Zato imaš pa naveden originalni vir...

to je res - na st se s tem precej potrudijo...
ampak nasplosno pa viri niso pogosto navedeni :(

nekikr ::

Sheteentz je izjavil:

Potrebno je upoštevati še Purchasing power parity. 126 milijonov evrov pri njih je vejetno malce drugače kot pa pri nas.

Boš sam probal?

Da ne bo samo enovrstičnica: torej za ceno 4km železnice gremo lahko z roverjem na luno? Pa to lahko naredimo spotoma...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

Sheteentz ::

nekikr je izjavil:

Sheteentz je izjavil:

Potrebno je upoštevati še Purchasing power parity. 126 milijonov evrov pri njih je vejetno malce drugače kot pa pri nas.

Boš sam probal?

Da ne bo samo enovrstičnica: torej za ceno 4km železnice gremo lahko z roverjem na luno? Pa to lahko naredimo spotoma...

Slovenski GDP (PPP) je 34 jurjev, indijski je 7 jurjev. Teh 126 milijonov je torej potrebno pomnožiti s faktorjem 4:85, kar znese 612 milijonov. Še vedno zavidljiva cena, vprašanje pa je na račun česa je tako nizka.

gozdar1 ::

Tudi izraelski Beresheet je imel proračun samo 100 miljonov.

one too many ::

Predvidevam, da je cena tako nizka, ker že imajo razvito večino tehnologije in imajo znanje.
Npr. razvoj rakete in nadzornega centra sta verjetno pokrita z drugimi programi (balistične rakete, lastni sateliti, lastni GPS?).

poweroff ::

Ampak satelit bomo pa očitno le poslali gor:
https://siol.net/novice/slovenija/slove...
sudo poweroff

nekikr ::

Še vedno zavidljiva cena, vprašanje pa je na račun česa je tako nizka.

Morda tam Kolektor ni postavil poljubne poštene cene ampak je šlo za bolj tržno :D

k4vz0024 ::

Mi smo itak že za Luno.

Javni potniški promet bo počasi prešel na konjsko vprego. Bomo bolj ekološki.

          ::

nekikr je izjavil:

Še vedno zavidljiva cena, vprašanje pa je na račun česa je tako nizka.

Morda tam Kolektor ni postavil poljubne poštene cene ampak je šlo za bolj tržno :D


Kaj ti je pa Kolektor naredil, da ga stalno vlačiš v debate? Je pač edina kolikor toliko velika gradbena firme, vse ostale so potopili.

brbr21 ::

Sheteentz je izjavil:

nekikr je izjavil:

Sheteentz je izjavil:

Potrebno je upoštevati še Purchasing power parity. 126 milijonov evrov pri njih je vejetno malce drugače kot pa pri nas.

Boš sam probal?

Da ne bo samo enovrstičnica: torej za ceno 4km železnice gremo lahko z roverjem na luno? Pa to lahko naredimo spotoma...

Slovenski GDP (PPP) je 34 jurjev, indijski je 7 jurjev. Teh 126 milijonov je torej potrebno pomnožiti s faktorjem 4:85, kar znese 612 milijonov. Še vedno zavidljiva cena, vprašanje pa je na račun česa je tako nizka.


Eh sveta preproščina. In v Indiji čip v računalniku po tvoje stane 4,85x manj kot pri nas, kg aluminija tudi, kg zlata, karbona....??!?? Gre za zelo specifično področje, kjer so razlike občutno nižje kot kaže razlika v BDP. Kar samo še poveča občudovanje nizke cene njihovega projekta oz. kaže na to koliko denarja se izgubi po raznih žepih podobnih projektov.

poweroff ::

Ti misliš da je cena hardwera glavni strošek pri razvoju take naprave???
sudo poweroff

brbr21 ::

Nope. Nikakor. Samo namenoma sem podal preprost primer neprimernosti, da ne rečem neumnosti preračuna. Drugače pa tudi razvojni inženir v Indiji, ki je sposoben uspešno pripeljati sondo na Luno, ni za prav velik faktor cenejši kot pri nas. Za razliko od low-cost indijskih IT razvojnikov za 30% cene, ki pa ne realizirajo niti 10% zahteve (kvalitativno, ne kvantitativno).

Na koncu pa mogoče niti ni tako nemogoča predpostavka, da so dejnski stroški bistveno višji, le da Indija ta projekt koristi za prodajno promocijo svojega vesoljskega programa.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: brbr21 ()

Poldi112 ::

AnotherMe je izjavil:

Razumem, da se imena poiskusajo posloveniti in tako priblizat vecjemu stevilu bralcev.. ampak - ali ni to korak nazaj?
recimo, da zelim najti vec informacij - ce to vpisem v gugl ne najdem nic pametnega!


In kaj ti bo original ime pomagalo? Boš bral indijske novice? Ali morda želiš zgolj angleški prevod namesto slovenskega, ker je bolj udobno? Oz. v koraku s časom? :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

49106 ::

Recimo, da želi najti več informacij :))

jacal ::

49106 je izjavil:

Recimo, da želi najti več informacij :))


Več informacij bo pogosto našel na tujih forumih z angleščino za sporazumevalni jezik. Tam bodo tudi indijska imena zapisana - bolj ali manj pravilno - v angleški transkripciji.

Sicer je pa to strokovno vprašanje, ki mu bentenje na Slo-Techu ne pomaga prida.

nekikr ::

          je izjavil:

nekikr je izjavil:

Še vedno zavidljiva cena, vprašanje pa je na račun česa je tako nizka.

Morda tam Kolektor ni postavil poljubne poštene cene ampak je šlo za bolj tržno :D


Kaj ti je pa Kolektor naredil, da ga stalno vlačiš v debate? Je pač edina kolikor toliko velika gradbena firme, vse ostale so potopili.

Moti me, da se aktivno dela na tem, da dobi velik del cca. 2 milijardne pogače, ki se ji reče drugi tir. Da je edina kolikor toliko velika firma seveda ne drži, zato se pa na razpis prijavljajo tudi druge (ki jih potem izločijo, da lahko Kolektorju zagotovijo ta nateg, pardon, posel desetletja).

Kot je nekdo zgoraj napisal: kar težko verjamem, da je raketni inženir v Indiji plačan zgolj z nekaj curry omake in pestjo riža. Surovine stanejo pa po vsem svetu cca. enako. Pa četudi bi bil, 168 mio je tako nizka številka, da jo lahko pomnožiš fiktivno mnogokrat pa bo za tak projekt še vedno nepredstavljivo nizka. Res škoda, da nikjer ne najdem (če bo kdo drug se priporočam za povezavo) stroškovnika oz. nekega pregleda teh 168 mio stroškov.

poweroff ::

nekikr je izjavil:

Moti me, da se aktivno dela na tem, da dobi velik del cca. 2 milijardne pogače, ki se ji reče drugi tir.

Hočeš reči, da te moti, da se zasebna firma aktivno zavzema za to, da bo dobila čim več posla?

Ti, ti socialistek ti! :))
sudo poweroff

          ::

nekikr je izjavil:

Moti me, da se aktivno dela na tem, da dobi velik del cca. 2 milijardne pogače, ki se ji reče drugi tir. Da je edina kolikor toliko velika firma seveda ne drži, zato se pa na razpis prijavljajo tudi druge (ki jih potem izločijo, da lahko Kolektorju zagotovijo ta nateg, pardon, posel desetletja).


A če bi ti imel gradbeno firmo in bi se pripravljal velik posel, bi pa sedel križem rok?

nekikr ::

poweroff je izjavil:

nekikr je izjavil:

Moti me, da se aktivno dela na tem, da dobi velik del cca. 2 milijardne pogače, ki se ji reče drugi tir.

Hočeš reči, da te moti, da se zasebna firma aktivno zavzema za to, da bo dobila čim več posla?

Ti, ti socialistek ti! :))

Ne, ne moti me to. Čisto ok je, če firma dela na tem, da bi dobila posel in to vsaj pol dražje kot je ocenjena vrednost ali ponujena cena drugih. Moti me, če drugi, ki naj bi skrbeli za transparentnost in ki vpijejo in so vpili kako nujno rabimo in da zdaj bo pa, majkemi, drugače kot je bilo vedno do sedaj, delajo za njih. Verjamem, da si razumel že v prvo, kaj sem mislil. Konec koncev si (bil) tudi ti eden njih ;)

hmm? ::

jype ::

hmm? je izjavil:

Priporočam: http://centerforaninformedamerica.com/m...
Kul pravljica. Medtem v resničnem svetu reči potekajo drugače.

miguelslo ::

Hahaha, nehajte prevajat imen. Koji K - amaterji!
_____

MrStein ::

Đek Nikolson ;)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

jype ::

Saj jih ne prevajajo. Ker slo-tech ne podpira brahmičnih pisav in ne morejo napisati originalnega imena, napišejo izgovorjavo originalnega imena.

Poldi112 ::

Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Indijcem se je pristanek na Luni očitno ponesrečil

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
438243 (5769) 7982884e
»

SpaceXov Starhopper uspešno prestal drugi preizkus

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
125175 (3926) Poldi112
»

Sojuzova raketa odpovedala, astronavta varno ušla

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3721393 (17704) jerry_p
»

Indija med lunarnimi državami

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
165013 (2677) techfreak :)

Več podobnih tem