vir: Technology Review
Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni režiji ter s šestletnim zamikom. To je na koncu imelo tudi pozitivno posledico, saj naj bi podvig stal zgolj 126 milijonov evrov, mnogo manj kot sorodni.
Plovilo je v vesolje poletelo na raketi GSLV Mk III (Geosynchronous Satellite Launch Vehicle Mark III), ki ima do geostacionarne orbite le približno polovično nosilnost glede na Falcona 9. Zaradi tega bo slabe štiri tone težko plovilo do Lune potrebovalo poldrugi mesec in bodo s pristankom poskusili med 6. in 7. septembrom. Izstrelitev je uspela šele v drugem poskusu, saj so morali prvotno prejšnji teden prekiniti zaradi nevarnega uhajanja helija v pogonskem sklopu. Pristajalniku je ime Vikram, po Vikramu Sarabhaju, očetu indijskega vesoljskega programa. S seboj nosi tudi roverja Pragjan (modrost), ki naj bi po Mesečevi površini premeril okrog pol kilometra. Medtem ko naj bi orbitalna sonda obratovala leto dni, bosta pristajalnik in rover aktivna zgolj štirinajst zemeljskih dni, se pravi polovico lunarnega, saj nista zasnovana za preživetje tamkajšnje noči.
Z uspešnim mehkim pristankom bi Indija postala šele četrta država na svetu, ki bi ji to uspelo - za ZDA, Rusijo in Kitajsko. Spomnimo: Izraelcem je pred meseci poskus, da bi Indijce prehiteli po desni s sondo Berešit, spodletel. Toda Vikram ima pred seboj še posebno zahteven in prelomen podvig, saj bo skušal pristati blizu južnega pola, česar človek doslej še ni izvedel. Tam naj bi se namreč v obliki ledu v osenčenih delih kraterjev skrivale znatne zaloge vode, kar je opazil Čandrajan 1 in je važno za načrtovanje stalnih postojank.
