Odločitev za naraščaj

HappyPills je 12. jul 2019 ob 08:30 izjavil:

Sem raje vikend fotr kokr, da se čisto odrečem otroku. Tega v resnici sploh ne morem razumet tudi, če živiš na drugi strani sveta ali pa te zaprejo se bi maksimalno potrudu, da bi imel stike s svojim otrokom sploh je to precej lažje zdaj, ko tehnologija omogoča precej več kot pa npr 20 let nazaj. Pač ne razumem res ne.
Nekaj nerazumljivega mi je tudi, ko ženska zanosi z nekom in se odloči, da očetu ne bo povedala, da ima otroka. Ker pač se je odločla, da bi on bil slab oče oz. to itak nebi hotel bit. V resnici pa nikoli niti ne dobi priložnosti. Škoda.

Ves kaj, ko zaupanja enkrat ni vec, je bolje da pocakas da odraste in sam pride do tebe. Vikend fotr a? Potem pa 5 dni v tednu razmisljas kdaj ga bos videl za ostala 2. Ne, ne gre to tako, vsaj pri meni ne.

HappyPills je 12. jul 2019 ob 08:42 izjavil:

No ja kle jih mal sekaš. Moj avto pred 5 leti je bil namenjen čisto drugim potrebam kot jih imam zdaj, v tem času sem dobil psa, mačka ženo in otroka in s tem precej večji avto :). To s hišo je tudi smešna zdaj živimo v stanovanju ampak bi meli hišo z vrtom in kaj zdaj sem se vezal na flat za 20 let in se ne smem preselt, ker bi to pomenil da se ne znam komitat. Avto je sredstvo isto hiša, ko ne ustreza se menja.

Če hočete bajto in ocenite, da si jo lahko privoščite, go for it, če ne, se sprijaznite s stanovanjem vsaj dokler se situacija bistveno ne spremeni. Potem ga pač prodaš. Avto tudi...če si za nek avto ne predstavljam, da bi ga lahko imel dolgo časa, ga pač ne kupim. Približno veš kaj te čaka. Dobro, lahko priletijo trojčki pa je potem vse drugače, ampak ni zelo verjetno.

+4 ? To pomeni da za 4 veš mogoče pa še kje kak okoli ? :D

m0LN4r je 12. jul 2019 ob 10:22 izjavil:

Jaz povem po pravici, mene je strah, da bi se mojemu otroku nekaj zgodilo (nesreca, padec..., nekaj kaj mu bo spremenilo zivljenje za vedno) in si tega nikoli ne bom moral odpustiti, tega morebitnega bremena trenutno nisem sposoben vzeti na sebe. Drugi pa o tem sploh ne razmisljajo in si recejo, fuck it. Ograjo za stenge postavijo sele po tistem, ko je ze enkrat skoraj padel po njih...

Saj otrok ni neumen. Ne bo kar padel po štengah sam od sebe, ker se hoče ubit. Tudi otrok ni tvoja last - je samostojno bitje s svojo zavestjo in živi svoje življenje. Valda si ti kot starš odgovoren, ampak paziti moraš predvsem na svoje neumnosti (puščanje otroka v avtu na soncu je en tak absurden primer). Od tvojega zgleda se največ nauči, sam se bo pa že potem znašel.

Potem imas lahko sledeca dva scenarija. Druzina 5 otrok, vsi srecni, zdravi in tako pridni, da ne mores verjet. Kot druzina iz televizije. Dokler so otroci zdravi, se res nihce ne rabi sekirati. V nasprotnem primeru, pa je lahko zelo hudo za vse udelezence, pa ce tega ne priznajo si lazejo samemu sebi.
Potem pa druga, imas enga, ki je agresiven, se ze pri dveh letih v vrtcu tepe s sovrstniki, ne mores mu nicesar dopovedati, pizdarije mu hodijo po glavi 24/7 in imas se enega, ki ima diagnosticiran avtizem in mu moras dopovedati pri dveh letih, da mora nositi ocala in polek tega ima tega agresivnega brata, ki je celo eno leto mlajsi. Stalni obiski pri zdravnikih, terapevtih, psihoterapevtih ti postanejo tvoj novi prosti cas.
Have fun good luck.

Ja glede 4+ otrok (sedaj mislim, da sem prav napisal) je zadeva taka, da so vsi dokaj po vrsti. Vmes je nekaj letna luknja kjer sta bila dva spontana splava. Drugače smo kot kaže "klasična patriarhalna" družina kjer je moja žena po četrtem otroku ostala doma, jaz pa pač delam. Sama je izrazila željo, da bi ostala doma in jo pri tem seveda podpiram. TV-ja namenoma nimamo (bodimo pošteni: TV, s tem programom, v nekaj letih IQ zniža) ker sem mi vedno bolj zdi, da izskrivlja realnost življenja, za filme, risanke in Youtube je pa kakšen projektor dovolj dober. Res je, da smo zaradi mojega dela bolje situirani (ni potrebno paziti na vsak denar), a moram tudi reči, da ni bilo vedno tako in da izhajam iz še večje družine kjer pa res nismo imeli polno rit vsega. Pravzaprav smo bili, za mestno okolje, materialno revni. Ko sem bil v puberteti sem se tega seveda sramoval, zdaj pa vidim kakšno srečo sem pravzaprav imel, da sem imel tako družinsko okolje.
Doma žena, kot se reče, nosi hlače. Kdo drug pa bi jih, če je mož včasih zdoma? Težave vedno so in bodo, neprespane noči zaradi sekiranja, takih ali drugačnih strahov in obiskovanja nujne pediatrične pomoči tudi, a to je del odgovornosti, ki jo prinaša odraslo življenje. Preprosto je potrebno stvari včasih sprejeti in iti dalje. Vsak ima neke ideale o svojem življenju, odnosu z življenskim partnerjem, vzgoji otrok,... a seveda je vedno drugače in vedno delamo napake. Včasih je lepše in včasih slabše. Na srečo imamo ljudje selektiven spomin in ostaja v njem več lepih kot slabih trenutkov.
Klinc žena kliče h kosilu in tole dopustniško pisanje na terasi ob morju moram zaključiti. Pa da še malo, kot mi dostikrat pravi žena, po nepotrebnem pofilozofiram: počasi lahko rečem, da začenjam razumevati, da so v življenju najbolj pomembni trenutki, ko si zaradi ljubezni do drugega, dal del sebe (umrl v sebi) in da ti na koncu ostane samo to. In tu niti ni nujno, da je to samo zaradi žene in svojih otrok.

Moja izkušnja je bila taka... v smislu.. da ko srečaš tapravo... začutiš tut to. Pomoje sva se že na 3 zmenku o imenih pogovarjala :) . Pred tem se pa z drugimi nisem. Morda sem bil še premlad, morda pa nobena ni bila 'taprava'. Moja jih je želela imeti. jst sm bil pa šele proti 4temu
Pa da ne bo pomote: Otrok nisem prej nič posebej porajtal. Šele ko imaš enkrat svoje dobiš tisti občutek, prej se ga ne da opisat. ko prideš domov naprimer... in se zapodi k tebi in te kliče... atiiiiii .... za vse ostalo je tu mastercard :)
Valda so ble kake neprespane noči... kdaj na urgenco. to dojemam kot čisto normalno in absolutno ne razmišlan kaj vse bi lakho bilo. Vzgajaš in tumpaš jim v glavo kaj je prav in kaj ne in močno upaš da se jih prime. Dele recimo je ta srednji naredil izpit za kolo in pride dam. Sem mu dejal:lej... če pišeš matematiko 1 boš lahko to popravu... če pa sam enkrat ne boš na cesto pogledal te bo zbil avto in ne bo popravnega izpita tako da naj kljub tistemu papirju ne divja...
Pa še več jih maš večja verjetnost je da se te kdo na stara lete usmili in te ne stera prec v dom ... recimo temu naložba v 4 pokojninski steber

Kdo je imel koga priklenjenega kje?
Nekam dobro poznaš sceno.

Hipatija (?) pove marsikaj, tudi konkretnega in perecega, ampak uporablja takšen pristop, da dvomim, da gre za avtentično osebo, bolj za nek družben/forumski eksperiment

Sicer so se pa to same odločile.

Če bi bil otrok teden:teden, potem teh problemov ne bi bilo. V bistvu se ženske same zafrknejo po želji za čim večjo preživnino...

Tudi jaz!

Jaz pa ne. Pač jo je moderna družba, kjer ne ločujemo več spolov, prehitela po desni. Ona pa se še bori zoper fiktivne krivice, ki jih v bistvu podtika v usta pišočim.

V sodobni družbi je tako, da je normalno, da ženska, ki je doma nezaposlena, da otroka v vrtec, h mami, tašči,... če pa oče kdaj otroka pelje k babici, je pa to cel problem in je takoj označen za slabega očeta.

poweroff je 12. jul 2019 ob 14:58 izjavil:

V sodobni družbi je tako, da je normalno, da ženska, ki je doma nezaposlena, da otroka v vrtec, h mami, tašči,... če pa oče kdaj otroka pelje k babici, je pa to cel problem in je takoj označen za slabega očeta.

Moja je bla 24/7 doma, kuhala je babica, hladilnik prazn razn ce ocim ni kaj prnesu...pol pa utrujanje kak je njej tezko v lajfu...ajd ce bi na siht hodila ok...

Je, če se strinjata in skupaj spočneta in donosita in ugotovita upravičenost. Čeprav tudi to ni zagotovilo za nič, praktično. Pač forumske neumnosti, brez vrednosti, nič novega, saj ne bi pisal, če bi se nam dalo it peč in supat ali kaj že...

Oh jaz imam pa vprasanje dodatno k OPjevemu. Recimo, da smo razcistili kako ste prisli do prvega otroka.
Kako pa je prislo do drugega, tretjega, cetrtega itn. ?

V krogu znancev pogosto slisim, ja prvi se je zgodil drugi je pa bil planiran. Ali pa v enem primeru, je blo neki cajta mir in se je kr nekaj let pozneje zgodil tretji?

PS:
Ja najbolj grdo pa je bilo, k je ena mama izjavla, da je drugi zato, ker se prvi ni posrecil.

Mene pa zanima, kako so lahko eni presenečeni, ko izvejo da bodo dobili otroka ... Kakor da se ne spomnijo, da so spustili ''material'' v nožnico ...

LuiIII je 12. jul 2019 ob 12:45 izjavil:

počasi lahko rečem, da začenjam razumevati, da so v življenju najbolj pomembni trenutki, ko si zaradi ljubezni do drugega, dal del sebe (umrl v sebi) in da ti na koncu ostane samo to. In tu niti ni nujno, da je to samo zaradi žene in svojih otrok.

Dobro napisano. Kapo dol!

Jaz podobno razmišljam - velike stvari dosežeš lahko samo tako, da se potrudiš. Še posebej za sočloveka. Velikokrat pa ravno sočloveka ne opazimo in prihaja do konfliktov.

Prosim nazaj na temo otrok in naraščaja in nehajte z osebnim žaljenjem in ostalim offtopic nabijanjem.

energetik je 12. jul 2019 ob 23:05 izjavil:

m0LN4r je 12. jul 2019 ob 19:58 izjavil:

Oh jaz imam pa vprasanje dodatno k OPjevemu. Recimo, da smo razcistili kako ste prisli do prvega otroka.
Kako pa je prislo do drugega, tretjega, cetrtega itn. ?

V krogu znancev pogosto slisim, ja prvi se je zgodil drugi je pa bil planiran. Ali pa v enem primeru, je blo neki cajta mir in se je kr nekaj let pozneje zgodil tretji?

PS:
Ja najbolj grdo pa je bilo, k je ena mama izjavla, da je drugi zato, ker se prvi ni posrecil.

Dejansko sem bil jaz po prvem tako izmučen, da sem rekel ni šans za drugega. No potem je bila stara 3 leta in počasi je postalo precej precej bolje in lažje. In sva rekla, pa naj bo še en, da ne bo edinka in da se bo mela s kom igrat itd.
Sedaj smo pa spet izmučeni, ampak ni niti najmanjše šanse, da bi delala še tretjega, me je kar groza če pomislim na kaj takega. Dva sta zame max od max.
Zdaj počakamo še tisto leto dve, da tadrugi začne vsaj na kahlico hodit in da ne poje vsakega kamna, ki ga najde. Pa da se končno neha zbujat 10x na noč.
In da se lahko sam igra vsaj 1h, da vmes lahko skočiš na bicikl ali normalno pospraviš bajto.

Identicna situacija kot pri nas. Zdej sta 4 in 1. Vsak dan je boljs... :).

kuglvinkl je 13. jul 2019 ob 09:50 izjavil:

Identicna situacija kot pri nas. Zdej sta 4 in 1. Vsak dan je boljs... :).

Počakaj, da bosta prišla v puberteto. Moja hči je zdaj v srednji šoli... in ne, ni vsak dan boljše.

Ampak je pa vseeno super.

poweroff je 13. jul 2019 ob 20:02 izjavil:

Moja hči je zdaj v srednji šoli... in ne, ni vsak dan boljše.

Ona bi verjetno trdila drugače :)

FormerUser je 13. jul 2019 ob 22:11 izjavil:

Samo pravim, da vse obveznosti niso enako zavezujoče. Čeprav so nekateri oporekali, še vedno trdim, da lahko hišnega ljubljenčka, če se ni vse izšlo po načrtih, komot vrneš, otroka, ki je morda zbolel ali se sicer ni izkazal za perfektnega zlatega sončka, pač ne, zato je odločitev za imeti naraščaj ali ne, ena usodnejših, ki bo najbolj vplivala na potek tvojega življenja, in velja o njej temeljito razmisliti.

Redkokdo gleda na otroka iz tega zornega kota, da se ni izkazal za perfektnega sončka, ko ga že ima. Po moje ni potrebnega temeljitega razmisleka vsaj ne razumskega. Edino vprašanje, ki si ga po moje moraš postaviti je: Ali si želim otroka s tem partnerjem? Zato sam zagovarjam poroko, čeprav je nekaterim bedna, saj tam sprejmeš neko zavezo, da se potem lažje odločiš za naraščaj. Seveda poroka ni zagotovilo, je pa vseeno neka predanost, kar pa pri mulcih mora bit, drugače bi starši svoj naraščaj dostikrat kar sami pobili. :)

Pika na i je 13. jul 2019 ob 23:14 izjavil:

poweroff je 13. jul 2019 ob 20:02 izjavil:

Moja hči je zdaj v srednji šoli... in ne, ni vsak dan boljše.

Ona bi verjetno trdila drugače :)

V srednji še ne. Je še vedno life sucks in tastari tudi. :D

Mavrik je 13. jul 2019 ob 08:29 izjavil:

Prosim nazaj na temo otrok in naraščaja in nehajte z osebnim žaljenjem in ostalim offtopic nabijanjem.

Zbrisal si cel kup solidnih postov. Mogoče bi bilo dobro prebrati kar piše.

Redkokdo gleda na otroka iz tega zornega kota, da se ni izkazal za perfektnega sončka, ko ga že ima. Po moje ni potrebnega temeljitega razmisleka vsaj ne razumskega. Edino vprašanje, ki si ga po moje moraš postaviti je: Ali si želim otroka s tem partnerjem? Zato sam zagovarjam poroko, čeprav je nekaterim bedna, saj tam sprejmeš neko zavezo, da se potem lažje odločiš za naraščaj. Seveda poroka ni zagotovilo, je pa vseeno neka predanost, kar pa pri mulcih mora bit, drugače bi starši svoj naraščaj dostikrat kar sami pobili. :)

Gre se za drugačen pogled kot ga ti razumeš ali hočeš videt v tem kar piše Hipatija... tu se pač z njo strinjam. Odločitev za otroka MOČNO oblikuje tvojih vsaj 18 let nadaljnega življenja... Ker otrok ni pravica kot se narobe daje občutit ljudem ampak PREDVSEM dolžnost. Pa ne dolžnost v smislu da si ga dolžn spočet ampak dolžnost v smislu da če ali ko ga narediš da primerno poskrbiš zanj. V primerno oskrbo otroka seveda spadajo tudi finance, ki so overall mali faktor a zelo velik če jih ni (kot zveza in seks!)

Zakaj to vedno večim ljudem predstavlja osrednje misli je na nek način kriv način življenja kjer zaradi študijev in slabih zaposlitev ljudje ostajajo doma tudi preko 30 leta... zdaj si pa predstavljaj primer moškega recimo ki je študiral ajde do 24tega, ker je pač 1 leto pavziral pa še 1 leto je rabil da je spacal diplomo, ker pač ni najbolj vesten študent in oseba, potem je prišel na trg dela ravno v največji krizi tam okrog leta 2013... ni imel kaj dosti izkušenj, delal je prekarno, za minimalca ali par desetakov zraven, vse do svojega 30tega leta ko se je slika malo popravila, saj se je pisalo leto 2018 ki je šlo proti koncu on je ob malo boljši plači cca. 950-1100€ neto končno lahko začel malo šparat... ima super punco ki pač dela v trgovini ker je končala ekonomskega tehnika ali srednjo trgovsko ali pa kak brezvezen faks predšolske vzgoje kjer ne dobi zaposlitve... Ona je 1 leto mlajša in je zdaj proti 30tki...

Taki ljudje imajo potem legitimne pomisleke o ustvarjanju potomstva v kolikor nimajo zaledja staršev in velike podpore pri njih, sploh če so malo razgledani v smislu novic ki kar pravijo kako bo šlo spet na malo slabše ekonomsko in kaj lahko se zgodi da bo kaj, tale ženska pri 30tki brezposelna, s slabimi obeti zaposlitve nekaj let (recimo) in potem raje premisliš, je vredno sploh it v to in zakomplicirat lajf tja do 50tega preden spet lahko začneš tuhtat na sebe... žal to je ta nova generacija, zato je otrok manj...

Mato989 je 14. jul 2019 ob 09:58 izjavil:

Redkokdo gleda na otroka iz tega zornega kota, da se ni izkazal za perfektnega sončka, ko ga že ima. Po moje ni potrebnega temeljitega razmisleka vsaj ne razumskega. Edino vprašanje, ki si ga po moje moraš postaviti je: Ali si želim otroka s tem partnerjem? Zato sam zagovarjam poroko, čeprav je nekaterim bedna, saj tam sprejmeš neko zavezo, da se potem lažje odločiš za naraščaj. Seveda poroka ni zagotovilo, je pa vseeno neka predanost, kar pa pri mulcih mora bit, drugače bi starši svoj naraščaj dostikrat kar sami pobili. :)

Gre se za drugačen pogled kot ga ti razumeš ali hočeš videt v tem kar piše Hipatija... tu se pač z njo strinjam. Odločitev za otroka MOČNO oblikuje tvojih vsaj 18 let nadaljnega življenja... Ker otrok ni pravica kot se narobe daje občutit ljudem ampak PREDVSEM dolžnost. Pa ne dolžnost v smislu da si ga dolžn spočet ampak dolžnost v smislu da če ali ko ga narediš da primerno poskrbiš zanj. V primerno oskrbo otroka seveda spadajo tudi finance, ki so overall mali faktor a zelo velik če jih ni (kot zveza in seks!)

Zakaj to vedno večim ljudem predstavlja osrednje misli je na nek način kriv način življenja kjer zaradi študijev in slabih zaposlitev ljudje ostajajo doma tudi preko 30 leta... zdaj si pa predstavljaj primer moškega recimo ki je študiral ajde do 24tega, ker je pač 1 leto pavziral pa še 1 leto je rabil da je spacal diplomo, ker pač ni najbolj vesten študent in oseba, potem je prišel na trg dela ravno v največji krizi tam okrog leta 2013... ni imel kaj dosti izkušenj, delal je prekarno, za minimalca ali par desetakov zraven, vse do svojega 30tega leta ko se je slika malo popravila, saj se je pisalo leto 2018 ki je šlo proti koncu on je ob malo boljši plači cca. 950-1100€ neto končno lahko začel malo šparat... ima super punco ki pač dela v trgovini ker je končala ekonomskega tehnika ali srednjo trgovsko ali pa kak brezvezen faks predšolske vzgoje kjer ne dobi zaposlitve... Ona je 1 leto mlajša in je zdaj proti 30tki...

Taki ljudje imajo potem legitimne pomisleke o ustvarjanju potomstva v kolikor nimajo zaledja staršev in velike podpore pri njih, sploh če so malo razgledani v smislu novic ki kar pravijo kako bo šlo spet na malo slabše ekonomsko in kaj lahko se zgodi da bo kaj, tale ženska pri 30tki brezposelna, s slabimi obeti zaposlitve nekaj let (recimo) in potem raje premisliš, je vredno sploh it v to in zakomplicirat lajf tja do 50tega preden spet lahko začneš tuhtat na sebe... žal to je ta nova generacija, zato je otrok manj...

To je vzrok zakaj je vedno vec otrok v najnizjem sloju, ki na tak nacin _NE_ razmisljajo in stepajo deco, pa magari ce so nadaljnih 20 let na socialni. Se opravicujem, ampak pogledam situacijo tle vozickajo v vecini primerov cigani, azilanti, nizji sloj, mladi sodelavci so pa vecinoma brez ali pa sele po 30em letu, mogoce enga in to je to.
Medtem pa par iz dezele banan, ze tri leta tukaj, brez sluzbe in nardila ze tri otroke, povsem brezskrbo vsak dan vozickajo, pridejo kmeni financirati nov iphone, nemscina was ist das? naceloma financiranje sploh ne gre skozi, ampak ker ima status matere seveda gre. Socialna ocitno redno prihaja, ker se vozickajo v trgovino vsak dan.

Se mi zdi da je tale razpoka v druzbi na severu se bolj izrazita v zadnjih letih, v Sloveniji popravite me ce se motim, ampak ni tako opazno.
Recimo jim srednji sloj si na kredit zida hiso, cela nova ulica ene 15 his, noben nima otrok, po moznosti psa ali macko, relativno mladi pari tam okoli 25-35. V bloku pa se stiska nizji sloj, zivijo v najemnini in imajo po 2-3 dece.

Tjah bi rekel, da ta trend se pride dol, ko bo zaradi sluzb vedno vec selitev in ne bo imel vsak par mama hotele in 24/7 backup na razpolago.