Slo-Tech - Uber, ki je sredi minulega meseca pričel kotirati na borzi, je objavil prve poslovne rezultati po začetku kotacije. V prvem letošnjem četrtletju (ko podjetje še ni kotiralo) so ustvarili 1,0 milijardo dolarjev čiste izgube, ki v celoti izvira iz poslovanja. Ker so bili takšni rezultati pričakovani, saj podjetje že dlje časa posluje z izgubo, se na ceni delnice to ni poznalo. Tečaj ostaja pri 40 dolarjih oziroma približno 12 odstotkov pod vrednostjo iz javne ponudbe delnic. Prihodki so se dvignili za 20 odstotkov in dosegli 3,1 milijarde dolarjev, kar je manj od pričakovane 25-odstotne rasti.
Uber vse od ustanovitve pred desetimi leti izgublja denar. V letu 2017 je izguba znašala 4,5 milijarde dolarjev, lani pa zaradi enkratnih dogodkov le 370 milijonov dolarjev. Letos kaže, da bo izguba ponovno dosegla več milijard dolarjev. S takšnim tempom bo Uber hitro porabil 8,1 milijarde dolarjev svežega kapitala, ki ga je dobil prejšnji mesec z javno ponudbo delnic.
Veliko pričakujejo od prihoda samovozečih avtomobilov, ki bi lahko bistveno pocenili Uberjev posel. Trenutno namreč za podjetje vozijo ljudje, ki so v številnih državah tudi vpleteni v sodne spore, kjer dokazujejo, da so zaposleni in jim pripadajo enake pravice kot redno zaposlenim. Uber lahko torej zviša cene svojih storitev, kar bo vplivalo na privlačnost njegove ponudbe, skuša znižati stroške (z avtonomnimi vozili) ali pa še naprej posluje z izgubo. Za zdaj mu investitorji to tolerirajo, ker se podjetje osredotoča na rast in obvladuje že 70 odstotkov ameriškega trga.
Saj po svoje je prav zanimivo - Musk pravi, da bodo robotaksiji Teslo spravili do dobička, Uber pravi, da bo dobiček, ko se bodo znebili voznikov ... Koliko časa bodo še uspeli vlagatelje prepričevati (nategovati), da je rešitev tik za vogalom, samo še nekaj mesecev, maks eno leto?
Hm.. kaj točno so sploh Ubrovi tako blazni stroški? Plačati mora torej voznike, ampak notri dobi bistveno več kot je ta strošek. Potem je še vzdrževanje platforme in strežniška infrastruktura. Drugih stroškov praktično ne bi bilo treba, zdaj ko je produkt končan. Izčrpavanje?
Odvisno, kaj je "bistveno več". Številke so za drugo četrtletje 2018. Od potnikov so pokasirali dobrih 12 milijard in dobrih 9 milijard je šlo za "plače" voznikov. Nekaj manj kot 3 milijarde, kolikor je ostalo, je pa očitno premalo za vse stroške, ki jih ima Uber s samim delovanjem. Je le treba upoštevati, da poslujejo v 63 državah in imajo več kot 22.000 zaposlenih (se pravi, ne voznikov), od tega polovico izven ZDA. Če je recimo povprečna plača 3000 dolarjev, je to 800 milijonov na leto samo za plače. Naredijo več kot 15 milijonov voženj na dan, vse to zahteva zmogljivo podporo. Potem je tu še ves razvoj robotskih taksijev in še en kup zadev, ki sodijo zraven. In če upoštevamo še, da v glavnem zapravljajo "other people's money", se pravi, ne varčujejo pretirano, je končni rezultat tak, kot je.
kdo pravi da denar od bogatašev ne kroži. uber in tesla sta že dve takšni zadevi ki masovno trošita denar vlagateljev...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
kdo pravi da denar od bogatašev ne kroži. uber in tesla sta že dve takšni zadevi ki masovno trošita denar vlagateljev...
Ne vem če ravno kroži. Priskledniki ga dobijo pod ceno inflacije in parkirajo na borzo. Plebejcem se to nič ne pozna, dokler ne bo treba kaj dokapitalizirati.
Kolikor disruptorjev, toliko stran vrženih milijard. Bo kateri od njih jutri dejansko kaj vreden?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Govorim o hype-u disruptorjev - kako bodo transformirali različne panoge. V bistvu jih večina ne kaže možnosti preživetja (Tesla, Uber, AirBNB, bitkojn ekonomija, ...), bodo pa njihove poslovne modele vpeljali etablirani igralci, a kot le nov del obstoječega portfelja.
Disrupcija se je, kot običajno, v večini primerov pokazala kot samo še en novodobni hype.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Uberjev "problem" je pravzaprav podoben kot Teslin, namreč napačno razumevanje razlike med digitalnim/elektronskim in fizičnim. Imaš lahko en program za klicanje taksija, ki deluje po vsem svetu, ampak taksi pa mora biti prisoten tam, kjer si. Tako da za uporabnika v resnici ni kakšne posebne razlike med Uberjem in katerimkoli malim krajevnim podjetjem, ki prav tako omogoča klicanje taksija s programom na telefonu. Uber mora z njimi tekmovati cenovno, posledica pa je milijardna izguba - in upanje, da bo prišel dobiček, ko ne bodo več potrebovali voznikov.
Za Teslo je pa Musk podobno mislil, da je izdelava avtov podobna "tiskanju" telefonov. Že pri robotizaciji proizvodnje se mu je grdo zataknilo, pri logistiki dostave milijona avtov kupcem po vsem svetu pa še bolj. Zdaj, ko je jasno, da avtov ne znajo delati (in dostavljati kupcem) hitreje in ceneje od "dinozavrov", Musk vse upe polaga na robotaksije.
20,000 zaposlenih je pač preveč overheada za naročanje taxijev. Džabe ti super aplikacija, če mora za to aplikacijo skrbet več (ali pa vsaj bolje plačani) zaposlenih kot če te aplikacije ne bi bilo in bi taxije razporejeli Indijci prek telefona.
20.000 zaposlenih se sliši veliko, ampak je treba upoštevati, da imajo tam okoli 2 milijona taksistov. Se prav 1 zaposlen na 100 taksistov. Kar je, glede na klasične taksiste, pravzaprav zelo malo.
Pa so to taksisti za polni delovni čas? In veliko teh zaposlenih ne dela ravno za minimalca, kot tisti v klicnih centrih. Predvsem pa večinoma delajo v ZDA, prodajajo pa po balkanskih in vseh raznih nižjih cenah.
20,000 zaposlenih je pač preveč overheada za naročanje taxijev. Džabe ti super aplikacija, če mora za to aplikacijo skrbet več (ali pa vsaj bolje plačani) zaposlenih kot če te aplikacije ne bi bilo in bi taxije razporejeli Indijci prek telefona.
Od kje ti ideja, da je aplikacija super? Verjetno, ker jih nisi se nikoli uporabil. Meni se je zdela mocno pomankljiva, lokalne mape pa se bolj.
