Dobili prve posnetke črnih lukenj in okolice

Zvezdica27 je 18. apr 2019 ob 10:23 izjavil:

no, lhako se najde tudi tak vektor, da hitrost ostane enaka.

A lahk narises?

Zvezdica27 je 18. apr 2019 ob 10:23 izjavil:

Pa še razlika je ali se pogovarjamo Newtona ali kvantno.

Lahk se pogovarjamo po Newtonu ali Einsteinu. O gravitaciji na kvantnem nivoju pa lahk sam pametujemo. :))

Dejstvo je, da fotone prisotnost gravitacijskega polja odklanja

Če prav razumem, fotona ne odkloni gravitacija, ampak to, da sledi ukrivljenosti prostora-časa, ki je posledica gravitacije. V črni luknji pa gravitacija tako ukrivi prostor-čas, da enostavno ni več poti, po kateri bi foton lahko prišel ven.

Pravzaprav vsa nebesna telesa "krožijo" drug okoli drugega preko ukrivljene ravnine .

Njihova hitrost je pa ravno prava, da ne uidejo izven te ukrivljene ravnine.

lp,

gor glede hitrosti in vektorjev: lahko uporabimo dva nasprotna vektorja, neto efekt je nič, hitrost ostane ista.

Jaz sem sicer mislil na hitrost v eni smeri, kjer recimo sila pod koti večkratnikov 90 stopinj na hitrost v tej smeri ne vpliva (bo pa v drugih smereh). Razmišljal sem 2d, četudi se pogovarjamo o vesolju.

Nisem jaz fizik, niti matematičar

zz

Tartufi. Vemo da so, pa jih ne vidimo.

Znanost res ni demokracija , kakorkoli, imam nekaj časa na voljo, da zadeve malce pogledamo in uredimo. POENOTIMO!

Če nekako začnemo pri klasičnem nanbolj znanem fiziku Issacu Newtnu in njegovih zakonih... gibanja! Kar je korak naprej, od takratne grške znanosti in fizike, je ravno tale...

Prvi Newtonov zakon
Prvi Newtonov zakon se včasih imenuje tudi zakon o vztrajnosti. Slednjega je prvi zapisal že Galileo Galilei, v svoji knjigi Dialogi, a ga je Newton umestil v širši kontekst mehanike. Galileo je trdil, da obstajata dve vrst gibanj: popolno in nepopolno. Pri popolnem gibanju na telo ne deluje nobena zunanja sila in je zato takšno gibanje premočrtno ali mirujoče; pri nepopolnem gibanju deluje na telo druga, zunanja sila. S tem sta Galilei in Newton ovrgla trditve Aristotela.

Tukaj je še DRrugi zakon:

Drugi Newtonov zakon

Najpomembnejši od treh zakonov se pogosto imenuje kar Newtonov zakon. Zapiše se ga z enačbo:

F -> = m a -> . {\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}=m{\vec {\mathbf {a} }}\!\,.} \vec\mathbf{F} = m \vec\mathbf{a} \!\, .

Pri tem je F -> {\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}} \vec\mathbf{F} sila, ki deluje na telo z maso m. Pod vplivom te sile se telo giblje s pospeškom a -> {\displaystyle {\vec {\mathbf {a} }}} \vec\mathbf{a}. Sila in pospešek sta vektorja - pospešek ima smer sile.

Newton je prvotno formuliral silo kot spremembo gibalne količine v danem času:

F -> ( t ) = lim ? t -> 0 G -> ( t + ? t ) - G -> ( t ) ? t = d G -> d t . {\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}(t)=\lim _{\Delta t\rightarrow 0}{\frac {{\vec {\mathbf {G} }}(t+\Delta t)-{\vec {\mathbf {G} }}(t)}{\Delta t}}={\frac {\mathrm {d} {\vec {\mathbf {G} }}}{\mathrm {d} t}}\!\,.} \vec\mathbf{F}(t) = \lim_{\Delta t\rightarrow 0} \frac{\vec\mathbf{G}(t+\Delta t) -\vec\mathbf{G}(t)} {\Delta t} = \frac{\mathrm{d} \vec\mathbf{G}}{\mathrm{d} t} \!\, .

Od tod se lahko izvede prva oblika, če se vstavi G -> = m v -> {\displaystyle {\vec {\mathbf {G} }}=m{\vec {\mathbf {v} }}} \vec\mathbf{G} = m \vec\mathbf{v} in se masa m s časom ne spreminja.

Že zgoraj je bilo navedeno, da je Newton podal vse enačbe, s katerimi je možno opisati gibanje planetov in v primeru Zemlje je podal celoten zakon. Ni pa mu uspelo na splošno določiti in opisati sil, ki delujejo med telesi (z določeno maso) v prostoru. A vendarle je bil prepričan, da drži načelo, po katerem je akcija enaka reakciji. Danes se to načelo imenuje tretji Newtonov zakon.

Tale DRUGI ZAKON marsikdo ne razume in ga interpretira pravilno!

Pravzaprav zakon govori, da (sta) je sila kar ENAKA pospešku, za proporcionalno maso!

Če tole malo DRUGAČE povemo: Če se telo (ali delec) nahajata v nekem (polju) sile, ali kako drugače nanj deluje sila, - POSPEŠEK! (ali pojemek!); če to telo ne hujša ali se redi - pridobiva mase, potem velja tale zakon ! Nedvomno....

Sila (tudi polje) in hitrost, kakor tudi pospešek so VEKTORSKE Veličine, kar pomeni, da imajo svojo 3d dimenzijo in usmerjenost - smer!

Iz česar sledi, da če s silo DELUJEMO na neko telo! ki je pravokotno na njegovo smer gibanja- hitrost, se telesu spremeni smer!! gibanja!

Vsaka SILA (PRAKTIČNO!) delije na hitrost in smer gibanja! IZJEMA s ta samo dva primera: sila deluje v smeri gibanja, kot med njenima vektorjema je nič! in ko je sila pravokotna na smer gibanja-hitrost, takrat se spremeni smer gibanja!

Če nekako strnem in poenostavim: Če z neko SILO delujemo na poljubno Telo, se mu spremeni Hitrost ali SMER gibanja!

To se lepo vidi in pozna pri kroženju, kjer se pospešek/sila dejansko razstavita na tangencialni in radialni pospešek!!

Potem pride še tretji zakon:
Tretji Newtonov zakon

Glavni članek: zakon o vzajemnem učinku.

Znan je tudi kot zakon o vzajemnem učinku ali zakon o akciji in reakciji.

Knjiga, ki leži na mizi, pritiska nanjo s silo svoje teže. Vendar pa tudi miza pritiska nazaj s silo, ki je enaka po velikosti, a nasprotna po smeri. Vsota vseh sil je torej enaka nič in sistem miruje, kar je skladno s prvim Newtonovim zakonom.

*pobrano z Wikepedije!

Morda še za nadaljevanje, če bo imel kdo čas razmišljati! Meni ga sedaj zmanjkuje za pisanje, se pa oglasim kaj kasneje, po možnosti!

Splošna teorija relativnosti se vedno, kar seveda ni slučaj sklicuje na inercialne (nepospešene!) sisteme (in telesa)!