Delavec vs podjetnik

Dobra država bi naredila sektor čimvitkejši,

Nope. Dobra država poskrbi, da imajo vsi njeni državljani čim bolj kakovostno življenje. Razvejan javni sektor je del tega.

Ta tema se je potopila že s prvim napisanim stavkom.

Prvi stavek je napačna trditev, debata naprej je brezpredmetna.
Pohlep je problem....pri obeh straneh.
Fovšija povzroča pohlep, mediji povzročajo fovšijo, postavljajo lažne ideale, ljudem kradejo identiteto s forsiranjem raznih balastnih info in ovce sledijo vsemu ostalemu, samo sebi ne.

Nekoč sem imel službo, kjer sva oba rekla, odlično.
Dobra plača zame, za šefa delavec, ki je zadovoljen, šefu še vedno dovolj, da mu ni bilo premalo.

Skratka, obstajajo nepožrti podjetniki, ki imajo spoštovanje do svojih delavcev, ki jim delavčevo zadovoljstvo pomeni dodana vrednost in ne boste verjeli.......na koncu leta je dovolj za vse.

Samo to je problem.Požrtija in nastopaštvo.

Mato989 je 18. jan 2019 ob 11:23 izjavil:

Kar se pa tiče naštevanja društev direktoratov itd... za začetek bi lahko znižali dohodnino za 0,5% in ukinili doniranje denarja preko prisilne dohodnine, kdorkoli želi lahko še zmeraj donira... pač še ena prisila. plačujemo ogromno civilnih iniciativ ki delujejo potem v nasprotju z željo večine itd... poglejva samo Magno, in 2. tir, te cepce ki rušijo zadeve plačujem (tudi) jaz... ker jih plačuje državni proračun...

Našteval bi lahko v nedogled, najbolj bode v oči zakaj nakazujemo denar RKCju in zakaj so neobdavčeni, čeprav ne prispevajo ničesar v javno dobro meni kot ateistu itd...

Skratka, DOBRA država, bi poizkusila nižat dohodninske prejemke in s tem višat kupno moč gospodinjstev ki bi tako več trošila in bi prišlo not več DDVja in trošarin... namesto tega država povečuje izdatke, ljudje pa se ne počutijo kot da bi se jim kaj poznalo... si predstavljaš če bi država vsako leto dvignila olajšavo dohodnine za cca. 10€ mesečno, PR bi bil pozitiven, sicer oni na minimalcih ne bi imeli ogromno ker je tam bolj malo dohodnine zaradi butaste dodatne splošne olajšave (btw tudi to je treba spremenit) bi pa ogromno imel folk ki dobiva med 750€ neto in 1.100€ neto... njim se to pozna.

Potem centralna nabava za ZD in bolnice... neverjetno da še zdaj ni centrlane nabave za vse bolnice in ZDje v tako mali državi... namesto tega so cene kr neke, ponudniki na veliko služijo količinskih popustov pa zelo malo.

Vojska... plačujemo gromozanski aparat, vojakov vedno manj, koristnost vojske skoraj na nuli, namesto tega bi morali reorganizirat (sicer nas bo NATO jebal ampak proračun je nad natom!) in ohranit ene 1.000 specialcev z dobrimi plačami (torej najboljših v SLO) z malim štabom ki bi imeli nalogo da vse treninge opravijo kot pomoč okolju RS... vsaj 50 delovnih dni letno za vsakega

Saj pravim v nedogled...

Saj ves, da ne poves nic konkretnega, ker verjetno ne poznas stevilk v ozadju, dogovorov (tudi mednarodnih). Tisti, ki rusijo MAGNO so popusili in je morda vprasljivo koliko legitimnosti imajo. Ampak moras vedeti, zakaj je financiranje tega mogoce, ali so kateri, ki so podobno financirani in doprinesejo kaj pozitivnega itn. Ce je en primer slab pac ne gres rusit sistema. V demokraciji pa ne mores odstaranit tistega, ki je proti tvoji ideji kako mora biti.

Kar se tice servisa JS, se moras primerjati z ostalimi, ker JS enostavno potrebuje NETO priliv in to marsikomu ni jasno. Veliki sistemi lahko material energijo itn. dobijo celo ceneje. Ampak zdravstvo je pri nas zelo poceni gelde na to, da nudi iste "rezervne dele" kot tam, kjer je bistveno bolj drago in mimo tega ne prides. Ne mores kar tako ocenit, da pri nas vrzejo stran 10%, Avstrijci pa 70% in da lahko to resis s svojimi 1,2,3 ukrepi.

Kar se tice vojske menda ja ves, da je zelo kompleksna politicna tema in ne gre kar tako manjsat ali vecat?

Vojska sploh ni tako velik problem, kot št. županov, njihovih tajnic, .....vse do št. čistilk po občinskih prostorih.
Št. vojakov je zanemarljivo v primerjavi št. nepotrebnega sistema 200+ občin v Sloveniji.

Demokracija, hahahahahaha kakšen kurčev facepalm za ljudi je to.......za bruhat.

@Mato989 ne more te zanimat samo procentualno, ker imas praviloma fiksno NETO ceno. Zato si revne drzave marsikaj ne morejo privscit, tudi, ce je odstotek visji. Taka je realnost, zal.

Mato989 je 18. jan 2019 ob 11:39 izjavil:

TheBlueOne je 18. jan 2019 ob 11:37 izjavil:

@Mato989 ne more te zanimat samo procentualno, ker imas praviloma fiksno NETO ceno. Zato si revne drzave marsikaj ne morejo privscit, tudi, ce je odstotek visji. Taka je realnost, zal.

Še 1x, zakaj Estonija zmore digitalno obdelovat večino zahtev (razen 3) Slovenija pa ni niti blizu temu? Čeprav smo obojni osamosvojeni leta 1991 =)

So oni tako sposobni, mi pa tako nesposobni, imajo nižji neto minimalec, višjo razliko med povprečjem in minimalcem itd...

Verjetno bi razlaga zakaj lahko bila vsaj magisterko delo, ki prepozna in uposteva vse faktorje od zgodovinskih naprej. Dvomim, da lahko midva kot laika brez poznavanja obeh sistemov cez palec ugotovima zakaj. Ne bi izkljucil da kaksen Estonec ne sprasuje kaj podobnega kot ti, ker je nasel nekaj, kjer je Slovenija na boljsem.

Včasih sem bil delavec, sedaj sem podjetnik in tole je moj pogled na razmerje delavec / podjetnik in podjetništvo v Sloveniji.

Tole bo malo daljši sestavek (delno rant), tako da komur ni za brati lahko mirno preskoči. Sem pa napisal zato, ker vem iz lastnih izkušenj da se 99% delavcev in birokratov v JU ne zaveda, kaj pomeni biti podjetnik/privatnik.

UVOD - PRVA SLUŽBA:
Na faksu sem imel kadrovsko štipendijo, tako da sem se po diplomi zaposlil v razvojnem oddelku v velikem slo podjetju (>5000 zaposlenih). Že tekom študija sem se iz lastnega interesa naučil (knjige, forumi, vaje, itd.) en zelo specializiran inženirski programski jezik, ki so ga v tem oddelku šele spoznavali in tudi čedalje več potrebovali, saj je skrajšal potreben čas od ideje do delujočega prototipnega SW na dejanski opremi za 5-10x. * OPOMBA 1 (glej spodaj)
Za ta oddelek sem začel programirati tudi že kot študent, tako da sem bil že dokaj dobro utečen, poznal ljudi in zadeve, itd. Ko sem se redno zaposlil (pri 23. letih), je sledil manjši šok: začetna plača, cca. 900€ bruto. Žalostno glede na izobrazbo, vrsto dela in še posebej na dodano vrednost, ki sem jo že takrat doprinesel v razvoj, ampak sem si mislil ok "se bom z delom dokazal in bo plača kmalu boljša". Ampak, ker sem imel kadrovsko štipendijo dejansko nisem imel izbire.

Pridno sem začel delat (ko gledam nazaj, sem delal preveč), plača je vmes narasla na 1200€ bruto. Na lastne stroške in v svojem času sem se dodatno izobraževal in certificiral znanje ter si gradil ugled, kar se tiče strokovnosti.
V privatnem življenju pa se je počasi pojavila potreba po izselitvi iz hotela ata/mama, tako da sva se s punco (ki je bila takrat še študentka in kasneje brezposelna) selila v podnajemniško stanovanje (starost 25. let). Na koncu meseca nama ni ostalo veliko, ampak dovolj za udobno življenje, zdravo hrano, dopust, nekaj malega varčevanje za nujne primere, itd.

SANJE O HIŠI IN AVTU:
Ker sva oba iz podeželja in naju je življenje v mestu morilo, sva začela razmišljati tudi o lastni hiši (nakup ali novogradnja), morda novem avtu.
Sedaj sem prvič začel razmišljati kako priti do takšnih sredstev. Nič, grem na banko vprašat kako je s krediti. Sledi šok: ker je bila razlika do minimalne plače nizka, kakšnega večjega kredita sploh nisem mogel dobiti. (Tule bi lahko pisal o tem kako je minimalna plača strel v koleno za vse, ki jo imajo ali so blizu nje, ampak bi bilo potem predolgo).

Če ne gre kredit, bo pa treba plačo dvignat ali poiskati drugo službo. Gledam malo oglase in vidim, da je moje specifično znanje zelo redko, iskano in dobro plačano.
Naslednji dan se v službi napovem pri direktorju za krajši razgovor o plači. Mu razložim situacijo s krediti in željo, da bi rad do 30. leta živel v lastni hiši, z novim avtom in ne v majhnem stanovanju in 13 let starim avtom (kot sem ga imel takrat).
Mi reče, da ne morem met večje plače, ker bi s tem porušil sistem, in bi imel večjo plačo kot vodja laboratorija (navaden middle manager) in to pač ne gre in da "denar ni vse". Poleg tega zunaj pred vrati čaka 20 ljudi, ki so pripravljeni delati na mojem delovnem mestu. Mi pa ponudi pogodbo za nedoločen čas. Rečem hvala za prijaznost in dam ustno odpoved. Pisno dobi naslednji dan.

Začne teči odpovedni rok 3 mesece. Vmes začnejo groziti z vračanjem štipendije z oderuškimi zamudnimi obrestmi. *OPOMBA 2 (glej spodaj)
Ker je bilo projektov veliko, tudi opreme je veliko, itd. sem svetoval direktorju naj čimprej poišče in zaposli mojo zamenjavo, zato da bo prehod za njih čimbolj gladek in da mu vse pokažem kje je kaj. Zamenjave za moje delovno mesto za takšno plačo seveda ni našel.

DRUGA SLUŽBA:
V času odpovednega roka sem si našel službo v manjšem podjetju (cca. 70 zaposlenih), ki so iskali točno moj tip kadra. Plača cca. 3800€ bruto in odplačali so terjatev za kadrovsko štipendijo prejšnjemu podjetju. Delo je bilo super, izziv, veliko novega sem se naučil, ... skratka super. Žal je bil lastnik zelo težek kolerik in goreč pristaš določene stranke. V času volitev me je vprašal koga bom volil in sem izjavil nobenga, ker so vsi isti lopovi. Kaj hujšega! Naslednji mesec sem bil odpuščen kot tehnološki višek.

POSTAL BOM PODJETNIK:
Odločil sem se, da bom ustanovil lastno podjetje in še naprej delal to v čemur sem dober in me veseli. Vedno sem poslušal, še posebej od sodelavcev v prvi službi, kako se imajo privatniki fajn, malo delajo, veliko kasirajo, imajo dopusta kolikor hočejo, vse kupijo "na stroške", itd.
Realnost je (žal) seveda daleč od tega. Že po 8 dneh po ustanovitvi sem dobil dopis, da grozi podjetju 8k€ kazni in meni kot direktorju 4k€ kazni, ker nisem bil vpisan v nek register. Ko jih pokličem in vprašam za kaj se gre in kako se vpišem, mi povejo, da tega ne morem narediti jaz in da bi to morali narediti tam na izpostavi, kjer sem podjetje ustanovil ampak so očitno pozabili. Zadevo smo rešili, ampak da mi tako hitro zagrozijo s kaznijo za nekaj kar sploh ni bila moja krivda, te pa malo strezni.

TEŽKI ČASI:
Ker je dodana vrednost, ki jo nudim, v podjetjih ponavadi vezana na večje projekte in posledično večje zneske, je trajalo leto in pol, da sem dobil prvi projekt. Preberite še enkrat, še posebej vsi delavci in birokrati: LETO IN POL BREZ PRIHODKA! Vmes je seveda bilo vseeno treba plačevat prispevke, hodit na sestanke in pošiljati ponudbe. * OPOMBA 3

PODJETNIK, KOT GA VIDIJO DRUGI NE-PODJETNIKI:
Po prvem projektu je potem nekako steklo. Do 30. leta sva si z ženo zgradila hišo (z veliko lastnega dela in truda), kupila nov avto (srednji spodnji razred). Finančno se mi je izšlo. In to je slika, ki jo vidi večina ljudi.

PODJETNIK V RESNICI:
Večina ljudi nikoli ne vidi in niti ne verjame, ko jim poveš direktno, da delaš veliko več kot prej v redni službi od 8 do 16h. Ker si non-stop v službi, vedno se najde kaj za naredit, razmišljaš kaj bo, da je težko odklopit službo. Da si odgovoren za zaposlene. Kaj če ne bo projektov za naprej? Delavec si ob 16h reče "ko vas jebe, jaz grem domov/na pir/kamorkoli" in mu ni treba razmišljat o službi. Ve da plača bo. Tudi če bo bolan.
Nihče te ne vpraša koliko ur delaš - ampak delo je treba naredit do roka projekta, drugače so penali. Ljudje te vidijo, ko greš ob 12h na sprehod ali na kosilo in pravijo "o lejga privatnika, kak se sprehaja", ne vidijo pa da delaš zvečer do treh zjutri, kadarkoli pač maš čas. Ne vidijo zdravstvenih težav, ki so posledica stresa zaradi projektov.
Pri prvem projektu smo imeli tako nori rok izvedbe in nekaj zamude pri opremi, tako da sem 14 dni pred rokom zaporedoma po 16 ur na dan programiral. Žena me je hranila pod prisilo, skoraj po slamici. Spal sem minimalno, ponavadi kar za računalnikom, v delavnici, na kavču. Tega nihče ne vidi.
Ne vidijo izgubljenih ur, ki jih moraš porabit, za razne birokratske blesarije, zato da je na papirju zadoščeno nekim kvazi predpisom. Ne vidijo koliko dela gre vsak mesec za brezvezno birokracijo z našo JU (nazadnje je bil primer, ko sem moral prinesti dokazila o plačanih prispevkih za vse zaposlene za 5 let nazaj v papirnati obliki! PDF-jev ne sprejemajo! Prinesem vse tja, se opravičim, če morda ni zloženo po vrsti in mi reče: "če kaj ne bom našla, bom pa v računalnik pogledala" WTF!?! Zakaj rabite papirje, če imate v digitalni obliki? Veste koliko časa je meni in moji računovodkinji vzelo, da sem vse to pripravil!?!)

DELAVEC VS PODJETNIK:
Moji zaposleni imajo nadpovprečne plače ter vnaprej dogovorjeni % od dobička projekta. Nič ne skrivam. Jaz imam seveda več kot oni. In se najde eden, ki stoka po zgoraj omenjenem receptu. Mu povem, vpričo vseh, da sem mu pripravljen TAKOJ ponudit mojo plačo, če prevzame tudi VSE moje odgovornosti! Brez heca, takoj bi zamenjal ampak mora odgovarjat za VSE.
Seveda se ni odločil za to, jamra pa še naprej (ne več meni direktno, ampak za hrbtom). Dokler sem še relativno mlad bom še vztrajal pri podjetništvu, ampak na stara leta si bom pa poiskal službo z rednim delavnikom. Da bom lahko šel po službi brez skrbi na pir.


ZAKLJUČEK:
Kot delavec sem si želel predvsem večjo plačo. Nisem se zavedal varnosti, ki mi jo služba nudi, da je vsak mesec plača zagotovljena, neglede na to ali sem zdrav ali bolan. Izven službe mi ni bilo treba razmišljati o službi. Ni bilo ukvarjanja s slovensko birokracijo (ki je svoje vrste bruh). Ni bilo stresa (no malo že, ampak v primerjavi s kasneje zanemarljivo). Direktorji so bili pa itak vsi overpaid nesposobneži, ki nič ne delajo razen sestankov.

Kot podjetnik imam tolikor, kolikor naredim in za to dobim plačano (to je tudi čisto tretja zgodba, žal). Delam več kot prej, skrbi in odgovornosti imam več kot prej, stresa je več kot prej. Najbolj pogrešam občutek, ki ga imaš v petek po službi, ko veš da imaš pred sabo prost vikend. Tega ni več in marsikateri delavec tega ne ceni dovolj!

OPOMBA 1:
Izdelava prototipa in razvoj je izgledal tako, da so določili komponente (HW) in na podlagi tega naredili opis želenega delovanja SW (ali FW, kakor za koga). Potem so to poslali v drug oddelek znotraj podjetja, kjer so potrebovali cca. 14 dni (včasih celo 30), da so naredili prototipno elektroniko in SW. Vmes je bilo seveda še cul kup sestankov, da so se dorekle nedorečenosti v opisu SW - ker so tega pisali strojniki, brali pa programerji.
Potem se je SW preverilo na dejanski opremi in so se poslali želeni popravki. Kar je zopet trajalo cca. 7-14 dni. Za vsako novo verzijo SW.
Moj prihod že kot študent, je ta postopek bistveno spremenil. Jaz sem znotraj oddelka v 3-4 dneh naredil testno elektroniko in SW za delujoč prototip (in to je bila moja iniciativa, ne direktiva). Ni bilo lepo, je pa delalo. Ker sem poznal tudi sestavo opreme in sem bil zraven pri tvorjenju opisa za SW, sem lahko hitro naredil SW, ki je delal zadovoljivo že v prvi verziji. Manjše spremembe v delovanju sem lahko naredil takorekoč takoj (isti dan sprogramiral, preveril in naložil nov SW). V 30 dneh smo imeli stestirano laboratorijsko verzijo SW, ki sem jo nato samo podrobno opisal in poslal opis v drug oddelek, da naredijo elektroniko in SW za produkcijo. Nič več pink-ponk sestankov, dopisov, izgube časa, itd. Za strojnike, ki so bili prej navajeni, da se potrebuje za spremembo vrednosti parametra v FW vsaj 5 dni, je bila to znanstvena fantastika. Za spremembo algoritma je pa itak bilo treba čakat vsaj 20 dni.
Poleg tega smo naredili nekaj bistvenih preskokov v samem SW, ker se prej strojniki niti niso zavedali kaj je možno sprogramirat, programerji pa niso poznali opreme in jih tudi ni zanimalo. Oni so imeli papir in po točno tistem opisu na papirju so naredili SW.

OPOMBA 2:
Sem primerjal gibanje cene zlata in obresti, ki so mi jih nabili na vračilo štipendije. Sem bil mnogo boljša investicija kot zlato - vsaj nekaj, da lahko rečem ženi, da sem res zlata vreden :)

OPOMBA 3:
Da ne bo kdo mislil, da je pošiljanje ponudb enostavno. Ni! Moraš it na sestanek, čimbolj podrobno ugotovit kaj stranka želi in potrebuje (ponavadi še sami ne vejo točno). Potem moraš vse premisliti, določit kako bo sploh delalo oz. sestaviti koncept, katero opremo bi vgradil, treba je pridobiti ponudbe za opremo, narediti izračun stroškov, birokracije, transporta. Določit rok izvedbe ali preveriti, če je možno narediti znotraj roka, ki si ga je zamislila stranka. Skratka veliko, predvsem miselnega dela. Dejansko mi je to najbolj zoprn del službe.

Boomerang je 18. jan 2019 ob 10:20 izjavil:

Direktor uspešnega IT podjetja ves čas trosi naokoli koliko ga stanejo prispevki, koliko mu vzame država itd. Da bi prišel lažje čez mesec, svojim delavcem izplačuje le opravljeno delo (če greš na dopust ali bolniško, to ni po njegovi krivdi, zato ti tega ne bo plačal). Na plačilki ti piše minimalec, ostalo pa bo prikazal na vse možne načine, ki niso obdavčeni.

Poleg tega bi še enkrat poudaril, da je to IT podjetje (pokriva programiranje in elektrotehniko). Ravno IT področje naj bi bilo sedaj med najbolj perspektivnimi, zato tu ni govora o kakšnih minimalnih plačah. Ampak njega skrbi dejstvo, da vsaka firma lahko kadarkoli propade - tudi njegova, zato vsa prihranek ostane za varnost firme.

Kako pa na to gledamo (so)delavci:
Vsak, ki ima firmo, je še pred odprtjem vedel dvoje: 1) da mu bo delež pobrala država in 2) da obstoj firme ni zajamčen, ampak lahko firma kadarkoli propade. Ne poznam ga, ki bi odprl svojo firmo in pred tem tega ne bi vedel... tudi ko greš kupit avto vse prej premisliš. Delo pa je tudi treba cenit - ni dovolj da delavcu daš delo in minimalca, pač pa ga ne izkoriščaj in plačaj pošteno. Ni kriv delavec, da mora delodajalec zanj plačati prispevke, ampak je takšen zakon. Če nimaš toliko, da bi delavca pošteno plačal in vse prikazal črno-na-belem, potem ga raje ne zaposluj.

Ko ustanoviš firmo tudi pričakuješ neko normalno okolje v katerem boš lahko normalno funkcioniral. Seveda veš vnaprej koliko davka pri plači pobere država. In ko na podlagi tega narediš kalkulacijo, ti jo pijavke iz JU lepo poderejo s tem, ko moram zgubljat čas z njimi. Čas ki mi ga nihče ne plača. Čas ki je neproduktiven. Za blesarije, ker se je nekdo v JU spomnil, da gre težit privatnikom, ki jim denar leti iz neba. In to te izčrpa. In ko jih vprašaš od kje mislijo, da pride denar za njihove plače, če ne iz gospodarstva je pa tišina in bmk. Zato veliko podjetnikov čimmanj plačuje davke - ker so pijavke v časovno breme, in ne denarno.
Glede varčevanje za hude čase, ko ni projektov je pa samo dobra poslovna praksa (razen, če potem lastnik porabi zase, ampak to je drugo). On ima odgovornost za zaposlene, le tem se pa ponavadi jebe.

Aataqah - Lepo si napisal, vendar je tukaj tisti haklc, ki loči dobrega podjetnika od lon proizvajalca. Ti si se odločil za visoko tehnološko podjetje, ki roko na srce, daje večje možnosti dobrega zaslužka, ima pa pač to slabo stran, da je možnost tudi zelo hitrega padca, sploh, če se kak projekt ne izide tako, da bi bil naročnik zadovoljen in ti dvigoval reating.
Vedno je tako, da ko si na svojem, imaš veliko več dela, kot če si samo zaposlen v podjetju. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako si znaš razporediti čas, ki ga imaš vsak dan na voljo (24 ur).
Poznam podjetnike, ki za (utečena firma) vsakodnevno delovanje ne porabijo več kot 5-6ur, v kar seveda ne štejejo kosil, večerij in obiskov pri birokratih, poznam pa tudi take, ki so s svojim delom vedno v zaostanku zaradi slabe organizacije ali zato, ker nimajo zaposlenih, na katere bi se lahko zanesli.

Naj navedem samo en primer vodovodnega instalaterja, ki ima firmo več kot 50 let. Pri njemu dobi zaposleni v podpis pogodbo, v kateri je klavzula, da upravičena reklamacija stranke, pomeni takojšnje prenehanje delovnega razmerja - enostavno in zelo učinkovito.
Plače so 2x višje, kot je to v primerljivih firmah. V vseh letih, je imel samo eno tako reklamacijo in še to sta z delavcem pozneje ugotovila, da je bila tovarniška napaka na ventilu, ker je šlo za ventil višjega kakovostnega razreda, se je delavec pač zanesel na to, pa je prišlo do kar obsežne poplave (pozneje je to krila firma, ki je ventil izdelala - nemški proizvajalec).

Kaj je s tem naredil - sklene pogodbo s stranko, določi kateri delvci bodo to izvedli in samo še čaka na plačilo!

Sin, ki je nameraval firmo prevzeti, je diplomiral na strojni fakulteti in očetu dejal, sedaj, ko bom prevzel firmo, bom najprej uredil delovne pogodbe, saj ne gre, da bi vodovodarji zaslužili več kot strokovnjaki z univerzitetno diplomo.
Oče ga je hitro ohladil in mu rekel, da bo firmo sicer prevzel, pod pogojem, da najmanj dve leti zdrži pri sosedu z enako dejavnostjo, seveda tudi s plačo, ki jo bo tam dobil.
Sin se je zaposlil tam, delal prvi mesec (samostojno, saj je od malega delal z očetom in je delo obvladal, kot on), plačilo, malo čez zajamčeno, dalal naprej, vsak dan je bil lastnik vsaj trikrat na delovišču, vsakokrat malo bolj pijan in temu primerno tečen, delavci so več ali manj poležavali, delali površno, na istih objektih so popravljali za seboj, plače so zamujale in po nekaj mesecih je očetu dejal, da razume zakaj imajo take pogodbe in, da bo ob prevzemu vsem plačo še povečal za nekaj %-ov, a je bil fotr trmast in sine je komaj preživel tista tri leta.

Sosed je potem propadel, zašel v dolgove, ta firma pa je še vedno med vodilnimi v državi in se še širi z dodatnimi programi, zaposleni pa praviloma dočakajo dobro pokojnino.
Seveda je bil tudi on delžen nekaj neplačil, kot podizvajalec, ima nekaj nepremičnin zaradi tega, vendar zaradi pametnega poslovanja, ni niti enkrat prišel v situacijo, da bi razmišljal o zaprtju firme. Vsako leto si privoščijo en mesec dopusta, pozimi kak teden smučanja, drugače pa se ne preseravajo z denarjem, če prav ga imajo dovolj.

Solatko, a s papežem sta tudi že pila whiskey in kadila cigare v sikstinski kapeli ?

So podjetja kot je Empor d.o.o., ki ustvari toliko dobička na zaposlenega kot je 3-4x povprečna plača zaposlenega...
pač monopol in prodajajo vse po 3x ceni.

Mato989 je 18. jan 2019 ob 13:53 izjavil:

Da te ne bom citiral ker si ogromno napisal, naj rečem zanimiva zgodba, ampak glavna razlika je v tem, da ni mogoče enačit ljudi z plačami do 1.350€ bruto in ljudi z plačami kot si jo imel ti recimo 3.800€ bruto...

Ti si efektivno imel 3x višji bruto kot 50% zaposlenih... Pri takih plačah začnejo v ospredje močno silit druge prioritete ne več sam bruto... tako običajno to deluje. Če bi recimo meni nekdo ponudil polovični delovni čas in 1.000€ neto plače, vzamem raje to, kot pa 2.000€ neto za polnega recimo... ali pa bi marsikdo šel na polovičnega takoj ko odplača kredit za flet itd...

Denar je vedno vrednost za čas ki ga oseba(delavec) zamenja in ga "da" podjetju...

Zaposlenim se običajno jebe, ko imajo občutek da je podjetje/podjetnik zelo premožen oni pa delajo ogromno pa vseeno dobijo drobtinice... seveda je to relativno ampak tako je...

Popravek: imel sem 1200€ bruto in bi toliko imel še naprej v nedogled, če se ne bi odločil da nekaj storim glede tega. 3/4 sodelavcev je jamralo glede plače in na veliko govorilo kako bodo šli vsak čas drugam, privat, itd. Samo vedno je bil nek izgovor zakaj še ne, sedaj ni pravi čas, zdajle je kriza, itd. 10 let je mimo in še vedno so vsi na istih pozicijah in enako jamrajo.

Poudarek v tvojem citatu je sem dodal. Imajo občutek ja, ampak ko jim pa daš možnost za višjo plačo (in seveda več odgovornosti) so pa vsi občutki naenkrat drugačni in gre rep med noge.

V glavnem gre tako, da delavec pokaže kaj zna, delodajalec pa tega ne zna cenit, temveč izkoristi njegovo naivnost in ga še bolj tera, za enako ali celo nižjo plačo.
To se vleče še iz prejšnjega sistema, ko inovativnost in sposobnost nista bila cenjena, prej ovira in so takega delavca vsi gledali postrani - pač negativna selekcija.
Pameten delavec ne pokaže več, kot se od njega za osnovno plačo pričakuje in dela toliko, da opravi kar se mu naloži. Če lahko, dela pač štiri ure in je svoje delo naredil ali pa ga raztegne na osem ur.
Jaz sem vedno trdil, da mora bit razlika v plači, če te ni, boš imel kmalu 10 lenuhov, kljub temu, da imaš potencialno 5 odličnih, sposobnih in kvalitetnih delavcev, pet pa jih je neustrezno za delo, ki ga opravlja skupina. Če kot delodajalec ne vidiš tega, boš kmalu imel zelo slabo firmo, ki bo delo izgubljala, namesto, da bi ga na račun kvalitete in držanja rokov, pridobivala.
Slabo ime se dobi precej hitreje, kot dobro, firma pa je dobra samo toliko, kolikor je dober najslabši člen v njej.

ginekk je 19. jan 2019 ob 11:44 izjavil:

Mato989 je 18. jan 2019 ob 23:02 izjavil:

Seceda ampak v vecini prinerov v sloveniji se odgovornost visa placa pa ne oziroma ne premosorazmerno odgovornosti...

Sliši se kot še en izgovor.
Nima veze Slovenija, enako slabe - kot tu - delodajalce in šefe najdeš povsod po svetu. Marsikje pa boš našel še bistveno slabše oz. bolj izkoriščevalske, ki so lahko celo del istega multinacionalnega podjetja.

So ja, ampak tam so plače overall bistveno višje... hkrati pa če boš se vedno primerjal z najslabšim možnim potem napredka ni, naš cilj je da dohitimo boljše ali najboljše, ne pa da smo hvaležni da nismo Indija ali Afrika saj se strinjaš ali?

Imeli. Misliš imeli smo Tomos sanjali pa o Yamahi? ;)

Mato989 je 19. jan 2019 ob 11:47 izjavil:

hkrati pa če boš se vedno primerjal z najslabšim možnim potem napredka ni, naš cilj je da dohitimo boljše ali najboljše, ne pa da smo hvaležni da nismo Indija ali Afrika saj se strinjaš ali?

To je popolnoma res.

Ampak če se počutiš, da je "vse čisto v k....", dokler/ker nismo povsem na prvem mestu, potem vse skupaj nima smisla. Treba se je zavedati, do kam smo vseeno že prilezli (v zgornjih 15% po praktično vseh kazalcih).

V jugi smo bili prvi v drugi ligi, sedaj smo zadnji v prvi ligi.

Mato989 je 19. jan 2019 ob 12:31 izjavil:

Jap, ampak zdaj se primerjamo s 1. ligo, ne več z drugo =) In temo primerno je počutje, ko te vsi "šišajo" =)

Saj te ne. Slovenija ima bistveno višjo gospodarsko rast kot Nemčija.

Mato989 je 19. jan 2019 ob 13:03 izjavil:

presežek

Če ima država presežek, potem pobira preveč davkov, ali pa premalo porabi za najšibkejše.

Ja ampak če boš delal v Silicijevi dolini in prihranil "mizernih" (recimo) 15k letno, in prišel po 5 letih v Slovenijo boš lahko v 85% Slovenije skeširal vsaj 1 sobno stanovanje če ne 2 sobno... tu je tista fora...

Če si sposoben najti službo, s katero prihraniš 15k letno v SV, si jo po vsej verjetnosti sposoben najti tudi v Sloveniji. Če živiš skromno in nimaš družine, za tak prihranek zadošča plača okoli 2500 bruto.

Pejt v Bolgarijo. Kaj še čakaš?

D3m je 19. jan 2019 ob 14:11 izjavil:

Nemčija ima neto presežek.

Ja, preveč davkov pobere.

Kako "samo"? Saj to je veliko dobička za panogo, kjer večino prihodkov požrejo stroški materiala in dela.

korenje3 je 19. jan 2019 ob 15:32 izjavil:

skritega dobička je bistveno več po moje.

Dvomim. Pomoje mu ti samo zavidaš, da je uspešen.

jype je 19. jan 2019 ob 15:33 izjavil:

korenje3 je 19. jan 2019 ob 15:32 izjavil:

skritega dobička je bistveno več po moje.

Dvomim. Pomoje mu ti samo zavidaš, da je uspešen.

ne zavidam nobenemu. samo pišem zakaj je bolje imeti s.p. kot delati za drugega.

solatko, res je.

neki časa moraš delat za drugega, medtem pa popoldanski s.p. iskat stranke ipd.
V bistvu ko se enkrat zavrti gre samo še navzgor, podobno kot youtube. Traja nekaj let preden dobiš večjo publiko.

poznam pa primere prodajalcev in dajalcev storitev znotraj drugih večjih organizacij. recimo nekdo je šel na s.p. in pokradel stranke. ali pa drug primer ko pokličeš za storitev, pa ti reče vodja proizvodnje da naj pošljem k njemu domov (kjer bo opravil storitev kot s.p.) češ da so tukaj preveč "zasedeni".