Leto dni pozneje je projekt še bolj brezupen. Prvotni načrt, ki je vključeval tri milijarde dolarjev subvencije, izvzetje iz presoje vplivov na okolje ter dovoljenje za izkoriščanje vodnih virov, se je zredil na 4,1 milijarde dolarjev vredno subvencijo. Na javne stroške bo namreč Foxconn dobil še cestne in avtocestne povezave in nov električni daljnovod, hkrati pa se bo čista subvencija povečala še za 764 milijonov dolarjev. To pomeni, da bo vsako delovno mesto subvencionirano 315.000 dolarji. Profesor ekonomije z Univerze v Georgii Jeffrey Dorfman je izračunal, da se bo takšen vložek oblastem povrnil najhitreje leta 2050, bolj verjetno pa nikoli.
Foxconn pa medtem stopa nazaj. Tovarno bo gradil, a to ne bo velika tovarna (Gen 10.5), temveč manjši obrat (Gen 6). V njej ne bo proizvajal 75-palčnih televizorjev, temveč zgolj 1,5 x 1,8 velike panele. Po ocenah Boba O’Briena iz Display Supply Chain Consultants stane takšna tovarna 2,5 milijarde dolarjev. Foxconn je namreč pričakoval, da bo v bližini Corning postavil tovarno za izdelavo ustreznih steklenih delov za televizorje, a je Corning zanjo zahteval dvotretjinsko subvencijo. Wisconsin zaradi slabih izkušenj s subvencijo za Foxconn tega ni bil pripravljen plačati, zato Corningove tovarne ne bo. Velikih steklenih delov za televizorje pa ne morejo transportirati zelo daleč, zato bo tudi Foxconnova tovarna drugačna in predvsem manjša.
Foxconn vztraja, da bo še vedno ustvaril 13.000 delovnih mest, le da kani to storiti "po etapah". Nikjer niso razkrili, kdaj in kakšne bodo te etape. Foxconn namreč sedaj priznava, da za televizorje niso več zainteresirani. Namesto tega bodo v tovarni proizvajali kriptičen ekosistem "AI 8K+5G", s katerim bo Foxconn poizkušal ugotoviti, kako integrirati svojo tehnologijo na področju zaslonov, mobilne telefonije in umetne inteligence. Kaj točno to pomeni, ni jasno.
Spremenil se je tudi pričakovani razrez delovne sile. V začetku so govorili o 75 odstotkih proizvodnih delavcev in 25 odstotkih inženirjev in menedžerjev. Sedaj je jasno, da bo večino nekvalificiranih delavcev nadomestila robotika. Torej bo okrog 10 odstotkov delavcev na tekočem traku, preostali pa bodo morali biti visoko izobraženi. To je dobrodošlo, saj bodo ustvarjali višjo dodano vrednost in imeli višje plače - a ti delavci bodo uvoženi. Tovarna, ki bi morala zagotoviti delovna mesta za nekvalificirano lokalno prebivalstvo, saj je prav zato prejela subvencije, bo v resnici nudila subvencionirana delovna mesta za visoko izobraženo delovno silo od drugod. Plačali pa so jo prebivalci Wisconsina, in sicer v povprečju 1700 dolarjev na gospodinjstvo.
To ni edini primer, kjer si je Foxconn premislil. V Indiji bi bil moral zgraditi pet milijard dolarjev vredno tovarno s 50.000 delovnimi mesti, pa so na koncu dobili prgišče. Podobne zgodbe so bile tudi v Vietnamu in Braziliji, kjer milijardnih investicij sploh ni bilo.
Foxconn medtem vztraja, da bo v Wisconsinu zrasla tovarna, v kateri bodo sčasoma zaposlili obljubljeno število ljudi. Foxconn ima namreč v Wisconsinu veliko odpustkov, saj mu ni treba upoštevati vse okoljevarstvene zakonodaje. Dobil je tudi dovoljenje za preusmerjanje vodnih tokov, gradi lahko neobičajno blizu jezera Michigan, uporablja lahko velike količine vode iz jezera, ni mu treba prestati presoje vplivov na okolje, odpadne materiale lahko spušča v mokrišča itd. Neodvisne analize kažejo, da bo Foxconnova tovarna tudi izdatno onesnaževala tudi zrak.
Da je dogovor za ljudi slab, navsezadnje prikazuje tudi obnašanje guvernerja. Po sklenitvi dogovora je bila to prva novica, že čez nekaj mesecev, ko se je začel projekt dražiti, pa ga ni več omenjal. Na predvolilnih govorih novembra lani ni tovarne niti omenil, čeprav je njegova glavna programska točka zagotoviti čim več delovnih mest. Foxconn bo dobil več kot milijardno subvencijo ne glede na to, koliko delovnih mest bo odprl, preostanek do razlike 4,1 milijarde dolarjev pa, če jih res ustvari 13.000.
