☰

» »

Delodajalci v Sloveniji varčujejo na delavcih. Ali se Vam to splača na dolgi rok?

Delodajalci v Sloveniji varčujejo na delavcih. Ali se Vam to splača na dolgi rok?

Temo vidijo: vsi
««
16 / 27
»»

jype ::

Stra je izjavil:

Število ljudi, ki je padlo v ta bracket je bilo skorajda enako statističnemu pogrešku.
Nič hudega: Takrat je bil v ZDA komunizem, zato so državljani dali od sebe vse, kar so zmogli, porabili pa samo tisto, kar so potrebovali - gospodarski vzpon v tistem času je bil pa izjemen, vse dokler se niso našli konzervativci, ki so ustvarili vojno proti drogam in številne vojne proti demokratično izvoljenim vladam, ter seveda vojno proti srednjemu sloju v obliki deregulacije in priviligiranja vseh tistih, ki so nad srednjim slojem.

imagodei ::

jernejl je izjavil:

imagodei je izjavil:

Ker je realnost pač taka, da ima večina držav (pravzaprav vse države iz zgornjega spiska) nižjo prispevno stopnjo za zaposlene in vsaj države tja do Turčije hkrati tudi višjo za delodajalce.

Realnost je taka, da se bodo (bruto) plače prilagodile tako, da bo doseženo tržno ravnovesje, četudi bo država spreminjala prispevne stopnje ene ali druge strani. V svojih primerih kažeš predvsem nerazumevanje, da imajo tudi delodajalci pogajalsko moč, ne samo delavci in država.
Če delodajalci ne bi imeli pogajalske moči, bi se delavci že v trenutnih razmerah dogovorili za višje plače.
Neke "računovodske" akrobacije tega prav gotovo ne bodo spremenile.

Pa ti sploh veš, zakaj smo začeli govoriti o prispevnih stopnjah? Predlagam, da greš prebrat par strani nazaj in se nehaš smešit.

In ja - že v samem štartu, teden dni nazaj sem napisal naslednje (glej odebeljen del na koncu citata):
Če bi se zakonodaja spremenila in bi se delavca razbremenilo na račun delodajalca, bi se zgodilo eno od naslednjega:
* slovenski delavec bi se še vedno pogajal za enako bruto plačo, ker pa bi bil njegov prispevek manjši, bi dobil izplačano višjo neto plačo Npr. 1.200 €. Hkrati bi strošek delodajalca narastel (v enaki meri, torej 200 €) na 2.100 €.
* slovenski delavec bi še vedno želel imeti isti neto. Za tak neto bi tedaj ustrezal nižji bruto, denimo 1.400 € bruto. Obremenitev delodajalca bi se sedaj relativno gledano povečala, vendar ob nižjem bruto znesku to pomeni tudi nižji delodajalčev bruto = nižji stroški dela. Za naš primer, če bi delodajalec imel zdaj za 400 € prispevkov, to pomeni 1.800 € stroška dela.
* V praksi bi verjetno prišlo do kompromisa: delavec bi terjal višji neto, delodajalec pa bi želel nižje stroške dela, zaradi česar bi se neto plače lahko nekoliko povišale.
- Hoc est qui sumus -

jernejl ::

In ja - že v samem štartu, teden dni nazaj sem napisal naslednje (glej odebeljen del na koncu citata):

To, kar si ti napisal, si zabluzil, kolikor je mogoče zabluziti.
Ob prerazporeditvi obremenitve iz delavca na delodajalca si uspel pridelati nižje davke - čestitam. Če ta tvoj proces nekajkrat ponoviš, bodo tako delavci kot delodajalci nadvse zadovoljni.

A trenutna oblast ima idejo prispevke povišati, ne znižati.
Kompromis v tem scenariju je, da bo delavec dobil nižji neto, delodajalca pa bo to več stalo. In nekaj ljudi bo ostalo brez službe.

imagodei ::

Stra je izjavil:

imagodei je izjavil:

kakšna je bila najvišja dohodninska stopnja v ZDA leta 1960, v času ko je ekonomija v ZDA cvetela? >:D

Nominalna (90%) ali efektivna (45%)?

Oboje je prekleto visoko za današnje standarde - sploh za ZDA.

In mimogrede, če dohodnina ni bila dovolj, kaj pa davek na dobiček v istem obdobju? V ZDA seveda?
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

jernejl je izjavil:

In ja - že v samem štartu, teden dni nazaj sem napisal naslednje (glej odebeljen del na koncu citata):

To, kar si ti napisal, si zabluzil, kolikor je mogoče zabluziti.
Ob prerazporeditvi obremenitve iz delavca na delodajalca si uspel pridelati nižje davke - čestitam. Če ta tvoj proces nekajkrat ponoviš, bodo tako delavci kot delodajalci nadvse zadovoljni.

Sumim, da ti osnovnošolska matematika dela probleme. Ali pa bralno razumevanje.

Če ti moj preračun dela težave, lahko pogledaš MrSteinovega, je prišel do podobnih zaključkov.

Vsekakor se mi te vaje ne da več iti. Kdor je bral, točno razume za kaj gre, kdor se pa želi sprenevedat, se bo sprenevedal tudi, če napišem še 20 postov z enako vsebino.

jernejl je izjavil:

A trenutna oblast ima idejo prispevke povišati, ne znižati.
Kompromis v tem scenariju je, da bo delavec dobil nižji neto, delodajalca pa bo to več stalo. In nekaj ljudi bo ostalo brez službe.

Tudi z besedo nisem omenil tega, kaj želi narediti trenutna oblast - govoril sem o tem, kako delodajalci jamrajo o visokih stroških dela. Na koncu se izkaže, da jih nimajo, tudi na račun tega, da je obremenitev IZ bruto višja na račun obremenitve NA bruto.

To je vse.
- Hoc est qui sumus -

jernejl ::

imagodei je izjavil:

Sumim, da ti osnovnošolska matematika dela probleme. Ali pa bralno razumevanje.

Najverjetneje je vzrok v tvojih težavah s funkcionalno pismenostjo.
Tebi se namreč zdi, da če A razbremenimo na račun B, se celotno breme magično zmanjša.

Vsekakor se mi te vaje ne da več iti. Kdor je bral, točno razume za kaj gre, kdor se pa želi sprenevedat, se bo sprenevedal tudi, če napišem še 20 postov z enako vsebino.

Če se davčna obremenitev poveča, bo to udarilo obe strani. Če se zmanjša, se bo poznalo na obeh straneh. To se da povedati v eni vrstici, podajanje treh ali dvajsetih primerov/prispevkov je pa sprenevedanje. Ti se denimo sprenevedaš že od tistih tvojih zgrešenih primerov pogajanj naprej, in četudi jih boš večkrat ponovil, bodo še zmeraj enako zgrešeni.

Tudi z besedo nisem omenil tega, kaj želi narediti trenutna oblast

Škoda, delajo namreč ravno nasprotno kot opisuješ v tistih tvojih primerih.

govoril sem o tem, kako delodajalci jamrajo o visokih stroških dela

Predvsem jamrajo o visokih obremenitvah plač. Kar si tudi sam pokazal z zadnjo prilepljeno sliko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jernejl ()

louser ::

Plače so visoko obremenjene - smeh-, a še vedno zavidljivo nizle, da ne predstavljajo problema.
Ti si seveda na gobicah ali pa si Akrapovič prjatu in želiš javnost prepričati v nasprotno.

In nas ne zanima, kakšno breme je delodajalcu plačilo inženirja 3000neto, ker tako mesečno plačilo predstavlja manjšino.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: louser ()

nurmaln ::

imagodei je izjavil:


jernejl je izjavil:

Sprejmimo zakon, da bodo delavci imeli super plače (zakaj pa ne višje od Norvežanov), ker podjetja tako ali tako ne morejo ničesar... zakon je zakon.

Slippery slope, se temu reče. Očitno moderno pri neolibsih.

Ne, Reductio ad absurdum se temu reče, moderno pri mnogo ljudeh ki znajo razišljati s svojo glavo.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

thramos ::

imagodei je izjavil:

Ja, točno, povsem demagoško in brez potrebe za resno razpravo. Ker je realnost pač taka, da ima večina držav (pravzaprav vse države iz zgornjega spiska) nižjo prispevno stopnjo za zaposlene in vsaj države tja do Turčije hkrati tudi višjo za delodajalce.


Pa saj je vseeno. Dolgoročno je relevantno le razmerje med bruto bruto zneskom in neto izplačilom. Ja, sprememba višin prispevkov bi vsem, ki imamo bruto zneske v pogodbah, za neko malenkost spremenila sliko. Na dolgi rok pa bi bil strošek delodajalca spet isti bruto bruto in na kakšen način si iz tega država odreže svoj delež, ima le minimalen vpliv.


jernejl je izjavil:

Je razvidno, da je davčni primež pri nas precej visok. Nekateri politiki pa si želijo, da bi bil še višji. Predvsem za tiste, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost.


Prvič, davčni primež ni grozljivo visok, čeprav se strinjam, da bi ga lahko znižali - recimo na račun višjih efektivnih davkov na dobiček, dohodnine na dividende, ipd. Po tabeli, ki sem jo objavil zgoraj, je Slovenija po obdavčitvi plač globoko pod Belgijo, Nemčijo, pa tudi za sosedami - Italijo, Nemčijo, Madžarsko. Pravzaprav se po obdavčitvi (imajo precej višjo ali pa kvečjemu procent - dva nižjo obdavčitev) lahko direktno primerjamo z vsaj 11-14 državami z vrha lestvice. Govorit drugače je spet demagogija.


In še enkrat, stotič: tabela, ki si jo objavil primerja obremenitev povprečnih plač v posameznih državah. Ja, tako smo res primerljivi. Če pa bi primerjali absolutne zneske in zneske, ki se danes na globalnem trgu evropske delovne sile izplačujejo kadrom, ki ustvarjajo najvišjo dodatno vrednost, bi bila slika popolnoma drugačna. Vrhunski kader pač kljub nižjim življenskim stroškom ne bo šel delat v Romunijo za 500 € na mesec. Tako z trenutno dohodninsko lestvico Slovenija drugim državam na področju obremenitev plač konkurira le z razmeroma (v primerjavi z zahodom) ceneno delovno silo.

Vsekakor pa se strinjam, da izpad davčnih prihodkov lahko nadomestimo z višanjem razmeroma nizkega davka na dobiček ter uvedbo davkov na premoženje - nepremičnine.

imagodei ::

jernejl je izjavil:

imagodei je izjavil:

Sumim, da ti osnovnošolska matematika dela probleme. Ali pa bralno razumevanje.

Najverjetneje je vzrok v tvojih težavah s funkcionalno pismenostjo.
Tebi se namreč zdi, da če A razbremenimo na račun B, se celotno breme magično zmanjša.

Ne, nikakor tega nisem trdil. Nasprotno, govorim, da če delojemalcu znižamo breme na račun identičnega povišanja pri delodajalcu, se delodajalcu zviša celokupen strošek dela. In potem bi meni očital funkcionalno nepismenost?

Pustimo ob strani to, da delodajalcem to ne bi bilo všeč in bi vsiljevali nove kolektivne pogodbe; bistvo cele zgodbe je, da delodajalci zdajle jamrajo o visokih stroških dela - pa so ti v resnici nižji. Tudi na račun tega, da Slovenski zaposleni plačuje najvišje SSC prispevke v OECD, delodajalec pa znatno najnižje med prvimi 17 državami na lestvici.

jernejl je izjavil:

Če se davčna obremenitev poveča, bo to udarilo obe strani. Če se zmanjša, se bo poznalo na obeh straneh. To se da povedati v eni vrstici, podajanje treh ali dvajsetih primerov/prispevkov je pa sprenevedanje. Ti se denimo sprenevedaš že od tistih tvojih zgrešenih primerov pogajanj naprej, in četudi jih boš večkrat ponovil, bodo še zmeraj enako zgrešeni.

Tvoja zabloda je, da jaz govorim o povečanju/zmanjšanju davčne obremenitve. Ne govorim o tem. Govorim o tem, da Slovenski zaposleni plača sedaj 22,1% SSC iz svojega bruta, delodajalec pa 16,1% SSC na delavčev bruto. In govorim o tem, da če bi npr. delojemalcu zmanjšali obremenitev za 3 odstotne točke, enako pa bi jih za točno te 3% povečali delodajalcu, bi stroški dela narasli, neto plača pa zrasla. Davčna obremenitev pa bi ostala ista.

Seveda v prvi potezi te partije šaha. :\

A gre v prvi vrsti predvsem za thought experiment; na ta način bi se bolj približali drugim evropskim državam iz naše ožje regije, stroški dela pa - čeprav višji - še vedno ne bi dosegali stroškov dela v teh državah.

jernejl je izjavil:

govoril sem o tem, kako delodajalci jamrajo o visokih stroških dela

Predvsem jamrajo o visokih obremenitvah plač. Kar si tudi sam pokazal z zadnjo prilepljeno sliko.

Še več demagogije. Tvoja subjektivna realnost je hudo okužena z neoliberalizmom. Točno sem povedal, da je davčna obremenitev Slovenije neposredno primerljiva s prvimi 11-14 državami na seznamu. Med njimi so tudi ekonomsko zelo uspešne države. Če se še tako sprenevedaš, je razlika med Slovenijo, Švedsko in Finsko na nivoju statistične napake; da o dosti višjih obremenitvah Avstrije, Nemčije, Belgije - sploh ne govorimo.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

thramos je izjavil:

In še enkrat, stotič: tabela, ki si jo objavil primerja obremenitev povprečnih plač v posameznih državah. Ja, tako smo res primerljivi. Če pa bi primerjali absolutne zneske in zneske, ki se danes na globalnem trgu evropske delovne sile izplačujejo kadrom, ki ustvarjajo najvišjo dodatno vrednost, bi bila slika popolnoma drugačna. Vrhunski kader pač kljub nižjim življenskim stroškom ne bo šel delat v Romunijo za 500 € na mesec. Tako z trenutno dohodninsko lestvico Slovenija drugim državam na področju obremenitev plač konkurira le z razmeroma (v primerjavi z zahodom) ceneno delovno silo.

Hja, že res. Ampak večina ljudi na sredi gaussove krivulje je pač "obsojena" na lokalni trg delovne sile. Tistih inženirjev, ki bi pri nas imeli 2.500 ali celo 3.000 € neto plače, je za vzorec. Se strinjam, da je odtekanje takega kadra v tujino težava; ampak nižanje davkov za take je socialno in moralno nepošteno. Ostali ljudje so bližje povprečni plači in oni naj bi plačevali več?

Zoprna situacija, pač globalni trg. To smo želeli. Kako to rešit, razen s tem, da v nekaj letih dvignemo plače na nivo Nemčije (yeah, right), nimam pojma. Medtem pa tisti, ki ostajamo tukaj, ne moremo crknit. Država ne more crknit.
- Hoc est qui sumus -

D3m ::

jype je izjavil:

nurmaln je izjavil:

Če imam mogoče več kot kdo drug imam ravno zato ker vem da moram zase in za svoje poskrbeti predvsem sam.


Poznamo to ja:



Ima prav. Kar ti prikazuješ je zavajanje.
|HP EliteBook|R5 6650U|

Mr.B ::

D3m je izjavil:

jype je izjavil:

nurmaln je izjavil:

Če imam mogoče več kot kdo drug imam ravno zato ker vem da moram zase in za svoje poskrbeti predvsem sam.


Poznamo to ja:



Ima prav. Kar ti prikazuješ je zavajanje.

Jp, vse se je obrnilo dol, ko stari niso mogli plačati inštukcij.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

D3m ::

Točno to. Delo ni bilo pomembno ampak kos papirja. LMAO.
|HP EliteBook|R5 6650U|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: D3m ()

KraitPay ::

Da dodam svojih 5c. Pri meni na lastni koži občutim kako poteka vodenje ljudi in podjetja, ker trenutno vodi podjetje 3. generacija družine.

Prva generacija je bila iz strokovnih vod. Poudarek je bil na kvaliteti, ljudi se je spoštovalo in tudi usrezno plačalo. Bilo je manj ljudi, ni se delalo za "denar".
Tretja generacija so ekonomisti. Rezultat je to, da se gleda samo na denar. Ljudje so strošek, ki ga je treba zmanjšat. Za proizvodne procese se najde izvajalce, ki bodo naredili za čimanj denarja...Kvaliteto se poskuša vzdrževati, vendar uhajajo stvari izpod nadzora. Več je zaposlenih, manjše plače, več se dela. Konec leta prihodki pač morajo biti. Dejansko se varščuje na delavcih. Mislim pa, da je to tako dandanes povsod.

Kam bo šlo, bomo videli. Se pa dejansko vidi način razmišljanja med različnimi generacijami in tipom izobrazbe.

D3m ::

KraitPay je izjavil:

Da dodam svojih 5c. Pri meni na lastni koži občutim kako poteka vodenje ljudi in podjetja, ker trenutno vodi podjetje 3. generacija družine.

Prva generacija je bila iz strokovnih vod. Poudarek je bil na kvaliteti, ljudi se je spoštovalo in tudi usrezno plačalo. Bilo je manj ljudi, ni se delalo za "denar".
Tretja generacija so ekonomisti. Rezultat je to, da se gleda samo na denar. Ljudje so strošek, ki ga je treba zmanjšat. Za proizvodne procese se najde izvajalce, ki bodo naredili za čimanj denarja...Kvaliteto se poskuša vzdrževati, vendar uhajajo stvari izpod nadzora. Več je zaposlenih, manjše plače, več se dela. Konec leta prihodki pač morajo biti. Dejansko se varščuje na delavcih. Mislim pa, da je to tako dandanes povsod.

Kam bo šlo, bomo videli. Se pa dejansko vidi način razmišljanja med različnimi generacijami in tipom izobrazbe.


Za kaj pa?
|HP EliteBook|R5 6650U|

TheBlueOne ::

KraitPay je izjavil:

Da dodam svojih 5c. Pri meni na lastni koži občutim kako poteka vodenje ljudi in podjetja, ker trenutno vodi podjetje 3. generacija družine.

Prva generacija je bila iz strokovnih vod. Poudarek je bil na kvaliteti, ljudi se je spoštovalo in tudi usrezno plačalo. Bilo je manj ljudi, ni se delalo za "denar".
Tretja generacija so ekonomisti. Rezultat je to, da se gleda samo na denar. Ljudje so strošek, ki ga je treba zmanjšat. Za proizvodne procese se najde izvajalce, ki bodo naredili za čimanj denarja...Kvaliteto se poskuša vzdrževati, vendar uhajajo stvari izpod nadzora. Več je zaposlenih, manjše plače, več se dela. Konec leta prihodki pač morajo biti. Dejansko se varščuje na delavcih. Mislim pa, da je to tako dandanes povsod.

Kam bo šlo, bomo videli. Se pa dejansko vidi način razmišljanja med različnimi generacijami in tipom izobrazbe.


Izhajas iz predpostavke, da bi danes deloval tudi nacin, ki so ga imeli prvotni lastniki. Zal ta predpostavka ne drzi vode. Podjetje, ki ne uspe z nizjimi stroski vecat outputa praviloma propade oziroma ni konkurencno.

Je pa poti do vecje produktivnosti vec, na vsak nacin pa je na koncu razemrje med zaposleni/output vedno nizje.

Matko ::

imagodei je izjavil:

jernejl je izjavil:

imagodei je izjavil:

Sumim, da ti osnovnošolska matematika dela probleme. Ali pa bralno razumevanje.

Najverjetneje je vzrok v tvojih težavah s funkcionalno pismenostjo.
Tebi se namreč zdi, da če A razbremenimo na račun B, se celotno breme magično zmanjša.

Ne, nikakor tega nisem trdil. Nasprotno, govorim, da če delojemalcu znižamo breme na račun identičnega povišanja pri delodajalcu, se delodajalcu zviša celokupen strošek dela. In potem bi meni očital funkcionalno nepismenost?

Pustimo ob strani to, da delodajalcem to ne bi bilo všeč in bi vsiljevali nove kolektivne pogodbe; bistvo cele zgodbe je, da delodajalci zdajle jamrajo o visokih stroških dela - pa so ti v resnici nižji. Tudi na račun tega, da Slovenski zaposleni plačuje najvišje SSC prispevke v OECD, delodajalec pa znatno najnižje med prvimi 17 državami na lestvici.

jernejl je izjavil:

Če se davčna obremenitev poveča, bo to udarilo obe strani. Če se zmanjša, se bo poznalo na obeh straneh. To se da povedati v eni vrstici, podajanje treh ali dvajsetih primerov/prispevkov je pa sprenevedanje. Ti se denimo sprenevedaš že od tistih tvojih zgrešenih primerov pogajanj naprej, in četudi jih boš večkrat ponovil, bodo še zmeraj enako zgrešeni.

Tvoja zabloda je, da jaz govorim o povečanju/zmanjšanju davčne obremenitve. Ne govorim o tem. Govorim o tem, da Slovenski zaposleni plača sedaj 22,1% SSC iz svojega bruta, delodajalec pa 16,1% SSC na delavčev bruto. In govorim o tem, da če bi npr. delojemalcu zmanjšali obremenitev za 3 odstotne točke, enako pa bi jih za točno te 3% povečali delodajalcu, bi stroški dela narasli, neto plača pa zrasla. Davčna obremenitev pa bi ostala ista.

Seveda v prvi potezi te partije šaha. :\

A gre v prvi vrsti predvsem za thought experiment; na ta način bi se bolj približali drugim evropskim državam iz naše ožje regije, stroški dela pa - čeprav višji - še vedno ne bi dosegali stroškov dela v teh državah.

jernejl je izjavil:

govoril sem o tem, kako delodajalci jamrajo o visokih stroških dela

Predvsem jamrajo o visokih obremenitvah plač. Kar si tudi sam pokazal z zadnjo prilepljeno sliko.

Še več demagogije. Tvoja subjektivna realnost je hudo okužena z neoliberalizmom. Točno sem povedal, da je davčna obremenitev Slovenije neposredno primerljiva s prvimi 11-14 državami na seznamu. Med njimi so tudi ekonomsko zelo uspešne države. Če se še tako sprenevedaš, je razlika med Slovenijo, Švedsko in Finsko na nivoju statistične napake; da o dosti višjih obremenitvah Avstrije, Nemčije, Belgije - sploh ne govorimo.

Kregate se okoli oslove sence, čisto vseeno je kako rečemo davki, prispevki, dohodnina,...

Lepo izhajajte iz bruto bruto in razdelite, koliko kdo dobi:
bruto bruto ___ EUR (100%)
država za __EUR ..%
država za (delavčevo penzijo) __EUR ..%
__EUR ..%
dohodnina ..% (tule bo malce problem zaradi olajšav)
neto izplačilo na delavčev TRR ..% (no tole se bo za zjokat)

In zdaj naredite za različne vsote...

Mato989 ::

Itak je meni tale bruto bruto smešen...jaz bi ga ukinil in spremenil vse BRUTO BRUTO v BRUTO plače v pogodbah pa je... dost manj konfuzije ipd... ampak zakaj bi blo preprosto če lahko zakompliciramo!
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

thramos ::

imagodei je izjavil:

Hja, že res. Ampak večina ljudi na sredi gaussove krivulje je pač "obsojena" na lokalni trg delovne sile. Tistih inženirjev, ki bi pri nas imeli 2.500 ali celo 3.000 € neto plače, je za vzorec. Se strinjam, da je odtekanje takega kadra v tujino težava; ampak nižanje davkov za take je socialno in moralno nepošteno. Ostali ljudje so bližje povprečni plači in oni naj bi plačevali več?

Zoprna situacija, pač globalni trg. To smo želeli. Kako to rešit, razen s tem, da v nekaj letih dvignemo plače na nivo Nemčije (yeah, right), nimam pojma. Medtem pa tisti, ki ostajamo tukaj, ne moremo crknit. Država ne more crknit.


Večina ljudi je odvisna od vrhunskega kadra. Ja, sliši se elitistično, ampak danes pač konkurenčna prednost ni več 1000 delavcev v Litostroju od katerih polovica ostane treznih do konca delovnega dne, ampak nekaj vrhunskega kadra, ki je sposobnih ustvariti in prodati produkt oziroma storitev. Kar ne pomeni, da ni še veliko dela in s tem denarja tudi za vse ostale.

Akrapovič si sicer gladko zmišljuje, da ne more privabit varilcev, saj jih le noče dovolj plačat - obremenitve v tem segmentu so nizke. Medtem ko kader, ki produkte, ki jih varilci varijo, načrtuje in prodaja, težko plača konkurenčno tudi zaradi davčnih in drugih obremenitev.

Ja, zoprna situacija. Takšno stanje dolgoročno vodi v stagnacijo in v primerjavi z drugimi državami nazadovanje. Država res ne sme crknit, verjetno pa je rešitev, da svoje storitve oklesti na nujno potrebne ter seveda, da zmanjša davčne obremenitve dela in sprosti gospodarsko pobudo, izpad pa nadomesti pri povišanju obremenitev premoženja in nepremičnin.

Mato989 ::

thramos je izjavil:

imagodei je izjavil:

Hja, že res. Ampak večina ljudi na sredi gaussove krivulje je pač "obsojena" na lokalni trg delovne sile. Tistih inženirjev, ki bi pri nas imeli 2.500 ali celo 3.000 € neto plače, je za vzorec. Se strinjam, da je odtekanje takega kadra v tujino težava; ampak nižanje davkov za take je socialno in moralno nepošteno. Ostali ljudje so bližje povprečni plači in oni naj bi plačevali več?

Zoprna situacija, pač globalni trg. To smo želeli. Kako to rešit, razen s tem, da v nekaj letih dvignemo plače na nivo Nemčije (yeah, right), nimam pojma. Medtem pa tisti, ki ostajamo tukaj, ne moremo crknit. Država ne more crknit.


Večina ljudi je odvisna od vrhunskega kadra. Ja, sliši se elitistično, ampak danes pač konkurenčna prednost ni več 1000 delavcev v Litostroju od katerih polovica ostane treznih do konca delovnega dne, ampak nekaj vrhunskega kadra, ki je sposobnih ustvariti in prodati produkt oziroma storitev. Kar ne pomeni, da ni še veliko dela in s tem denarja tudi za vse ostale.

Akrapovič si sicer gladko zmišljuje, da ne more privabit varilcev, saj jih le noče dovolj plačat - obremenitve v tem segmentu so nizke. Medtem ko kader, ki produkte, ki jih varilci varijo, načrtuje in prodaja, težko plača konkurenčno tudi zaradi davčnih in drugih obremenitev.

Ja, zoprna situacija. Takšno stanje dolgoročno vodi v stagnacijo in v primerjavi z drugimi državami nazadovanje. Država res ne sme crknit, verjetno pa je rešitev, da svoje storitve oklesti na nujno potrebne ter seveda, da zmanjša davčne obremenitve dela in sprosti gospodarsko pobudo, izpad pa nadomesti pri povišanju obremenitev premoženja in nepremičnin.


Se strinjam, ampak jaz vidim tu pač eno foro, ko sem se učil podjetništvo in managment nam je predaval en nadpovprečno uspešen podjetnik, sicer je obratoval le v SLO in Avstriji, ampak bom povzel njegove besede glede te aktualne tematike... on je imel enako tezo kot jo imaš ti, namreč da povprečne vs povprečne so res primerljive, ampak absolutno pa smo na slabšem od marsikatere EU države, AMPAK on je končal misel z tem, da četudi smo absolutno na nekaj slabšem, bo odličen manager in podjetnik, znal prodat svoj produkt tako, da bo lahko razliko prinesel not, ali pač ni tako odličen kot se ima =)

Treba je vedet tudi to thramos, da tvoja logika ki jo delijo mnogi je 100% pravilna, ampak dejansko je v 99.9999% ena država cenejša glede tega, torej kako lahko slabše države kot edina tista ki ima najvišjo postavljeno lestvico privabijo velesposobne in najboljše... ker če bi tvoja logika držala, potem bi vsi veleuspešni šli IZKLJUČNO v 1 državo, ker samo 1 ima to razmerje najboljše in ponudi največ, naslednji je že slabši...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

TheBlueOne ::

Mato989 je izjavil:

Treba je vedet tudi to thramos, da tvoja logika ki jo delijo mnogi je 100% pravilna, ampak dejansko je v 99.9999% ena država cenejša glede tega, torej kako lahko slabše države kot edina tista ki ima najvišjo postavljeno lestvico privabijo velesposobne in najboljše... ker če bi tvoja logika držala, potem bi vsi veleuspešni šli IZKLJUČNO v 1 državo, ker samo 1 ima to razmerje najboljše in ponudi največ, naslednji je že slabši...


Tocno tako, zato ni za verjetni podjetnikom, da ljudje bezijo zaradi majhne razlike v obdavcitvi. Jaz trdim, da ce bi Slovenska podjetja za isto delo placevala enako kot drzave s katerimi se nas v tem smislu primerja, ne bi odsel nihce. Tu imam v mislih, da bi imela enak strosek na zaposlenega (delovno mesto, delovna doba...).

Ta odstotek vec ali manj pa se hitro pozna pri dobicku, ker ce ima nekdo zapsolenih recimo sto lahko hitro profitira hiso ter lukzuzen avto.

Tudi tista razlika se malenkost stopi, ko upostevas malice in potne stroske, ki so izvzeti in zvisajo neto izplacilo v relativnosti s stroskom delodajalca.

Zgodovina sprememb…

thramos ::

Mato989 je izjavil:

ker če bi tvoja logika držala, potem bi vsi veleuspešni šli IZKLJUČNO v 1 državo, ker samo 1 ima to razmerje najboljše in ponudi največ, naslednji je že slabši...


Saj nizki davki niso vse. Veliko je tudi infrastruktura in storitve, ki jih ti davki plačajo.

Ampak nekako se je ideološki boj levih ekstremistov v vladi začel z problematiko višanja davkov in ne problematiko izboljšave storitev države. :))

TheBlueOne je izjavil:

Tocno tako, zato ni za verjetni podjetnikom, da ljudje bezijo zaradi majhne razlike v obdavcitvi. Jaz trdim, da ce bi Slovenska podjetja za isto delo placevala enako kot drzave s katerimi se nas v tem smislu primerja, ne bi odsel nihce. Tu imam v mislih, da bi imela enak strosek na zaposlenega (delovno mesto, delovna doba...).

Ta odstotek vec ali manj pa se hitro pozna pri dobicku, ker ce ima nekdo zapsolenih recimo sto lahko hitro profitira hiso ter lukzuzen avto.

Tudi tista razlika se malenkost stopi, ko upostevas malice in potne stroske, ki so izvzeti in zvisajo neto izplacilo v relativnosti s stroskom delodajalca.


Pri nizkih zneskih, ne pa pri visokih.

Ljudje pa odhajajo zato, ker jih podjetniki niso spodobni dovolj plačat. Eden, pa še daleč ne edini, od vzrokov je, visoka obremenjenost visokih plač.

Še bolj pereča je problematika v javnem zdravstvu. Zdravniki in sestre se primerjajo z in odhajajo v zahodne države, a bi bilo "pošteno", da se primerjajo z plačami njihovih državljanov, saj se iz njihovih prispevkov napajajo njihove plače.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: thramos ()

TheBlueOne ::

thramos je izjavil:

Ljudje pa odhajajo zato, ker jih podjetniki niso spodobni dovolj plačat. Eden, pa še daleč ne edini, od vzrokov je, visoka obremenjenost visokih plač.


Si preprican? Na prejsnem podjetju, je delalo res dosti Slovencev, kjer so vec razlike pri slovenskih davkih placevali tisti s slabimi placami (dnevni migranti). Tisti s 50k€ letno ali vec so placali morda 500€, ce.

solatko ::

thramos - en in edini vzrok za tako stanje je, da večina delodajalcev ne zna postaviti skupne stroške nekega izdedlka in primerljivo ceno s tujimi naročniki, tako izdelujejo stvari za ceno nekaj %-ov dejansko možne, ki jo ravno ta naročnik dosega na trgih, kamor prodaja v izdelku, ta poizdelek.

Sedaj je popularno obnavljanje zelo starih prestižnih avtomobilov in motorjev. Kar nekaj delavnic je v SLO, ki se ukvarja s tem za italijanskega naročnika. Delavci za to delo so pod povprečno plačo, lastnik firme zasluži kar nekaj, da se mu splača, naročnik pa nekaj 10k€, ko odšteje vse stroške.
Če bi lastnik firme postavil naročniku še enkrat višjo ceno, bi posel vseeno dobil, delavce bi lahko plačal še enkrat več, pa še njemu bi ostalo več.

Podatke imam iz prve roke, saj pri takem obrtniku dela od sestrične mož.
Delo krepa človeka

TESKAn ::

Medtem ko kader, ki produkte, ki jih varilci varijo, načrtuje in prodaja, težko plača konkurenčno tudi zaradi davčnih in drugih obremenitev.

Če bi lahko ta kader plačal (bruto bruto) enako, kot lahko v Nemčiji začetnike, ne bi imeli problema z begom možganov. Tako pa lahko damo davke na 0 (za delavca in delodajalca), pa še nismo na njihovem nivoju.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Mato989 ::

TESKAn je izjavil:

Medtem ko kader, ki produkte, ki jih varilci varijo, načrtuje in prodaja, težko plača konkurenčno tudi zaradi davčnih in drugih obremenitev.

Če bi lahko ta kader plačal (bruto bruto) enako, kot lahko v Nemčiji začetnike, ne bi imeli problema z begom možganov. Tako pa lahko damo davke na 0 (za delavca in delodajalca), pa še nismo na njihovem nivoju.


Tako, to bi tudi morali jasno povedat... prvo BRUTO BRUTO plače na isti nivo potem pa govorite o tem kako ne morete zadržat ljudi!
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

nurmaln ::

solatko je izjavil:

Sedaj je popularno obnavljanje zelo starih prestižnih avtomobilov in motorjev. Kar nekaj delavnic je v SLO, ki se ukvarja s tem za italijanskega naročnika. Delavci za to delo so pod povprečno plačo, lastnik firme zasluži kar nekaj, da se mu splača, naročnik pa nekaj 10k€, ko odšteje vse stroške.
Če bi lastnik firme postavil naročniku še enkrat višjo ceno, bi posel vseeno dobil, delavce bi lahko plačal še enkrat več, pa še njemu bi ostalo več.

Podatke imam iz prve roke, saj pri takem obrtniku dela od sestrične mož.

Solatko pa to je izjemna poslovna priložnost zate! Odpri firmo, naročniku postavi še enkrat višjo ceno, delavci bodo za še enkrat večjo plačo z veseljem prišli k tebi pa še mastno boš zaslužil. Kaj se čaka? Če rabiš kapital za zagon ti ga jaz komot posodim za neke solidne obresti, samo hipoteko na tvojo hišo bova vpisala za vsak slučaj.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

jernejl ::

imagodei je izjavil:

jernejl je izjavil:

imagodei je izjavil:

Sumim, da ti osnovnošolska matematika dela probleme. Ali pa bralno razumevanje.

Najverjetneje je vzrok v tvojih težavah s funkcionalno pismenostjo.
Tebi se namreč zdi, da če A razbremenimo na račun B, se celotno breme magično zmanjša.

Ne, nikakor tega nisem trdil. Nasprotno, govorim, da če delojemalcu znižamo breme na račun identičnega povišanja pri delodajalcu, se delodajalcu zviša celokupen strošek dela.

V svojem primeru si zapisal "to pomeni tudi nižji delodajalčev bruto = nižji stroški dela". Če delavec delodajalca namesto 1900 evrov stane 1800 evrov, to ni zvišanje, kot sedaj zmotno trdiš.

imagodei je izjavil:

In potem bi meni očital funkcionalno nepismenost?

Spet si pokazal nerazumevanje tega, kar si prej sam napisal, tako da očitek o funkcionalni nepismenosti žal ostane. Saj boš ugotovil, kje si ga polomil, samo nekaj časa potrebuješ.
Ti si namreč v svojih primerih predpostavil, da bi bila država pripravljena znižati davčni primež (višino prispevkov), ker bi želela pri višji neto (in bruto bruto) plači pobrati enako kot doslej, pri enaki neto (in bruto bruto) plači pa manj. Na koncu bi torej država pobrala manj, delavci bi pa na ta račun lahko imeli višje neto plače.
Ti si to sicer opisoval v kontekstu prerazporeditve davčnega bremena iz ene strani na drugo, kar si pa v resnici pokazal, je zgolj to, da bi bili delavci na boljšem, če bi država bila pripravljena zmanjšati svoj kos pogače.

Govorim o tem, da Slovenski zaposleni plača sedaj 22,1% SSC iz svojega bruta, delodajalec pa 16,1% SSC na delavčev bruto. In govorim o tem, da če bi npr. delojemalcu zmanjšali obremenitev za 3 odstotne točke, enako pa bi jih za točno te 3% povečali delodajalcu, bi stroški dela narasli, neto plača pa zrasla. Davčna obremenitev pa bi ostala ista.

Narobe, obremenitev bi se znižala, ker bi država dobila pri višji neto plači (in višjem strošku dela) enak znesek, pri enaki neto plači (enakem strošku dela) pa manj. Davčni primež (davki in prispevki v celotnem strošku dela) bi bil manjši.

A gre v prvi vrsti predvsem za thought experiment; na ta način bi se bolj približali drugim evropskim državam iz naše ožje regije, stroški dela pa - čeprav višji - še vedno ne bi dosegali stroškov dela v teh državah.

Trenutna vlada ima nasprotne ideje. Oni imajo idejo povišati delodajalčev del prispevkov, delavčevega pa pustiti pri miru. Njihova logika je očitno taka, da če je že delavčev prispevek nadpovprečno visok, naj bo nadpovprečno visok še delodajalčev.

Še več demagogije. Tvoja subjektivna realnost je hudo okužena z neoliberalizmom. Točno sem povedal, da je davčna obremenitev Slovenije neposredno primerljiva s prvimi 11-14 državami na seznamu.

Enkrat slovenijo primerjaš z enimi, drugič z drugimi. Enkrat je pomembno povprečje OECD, drugič Švedska. Poskusi vse meriti z enakimi vatli.
Davčni primež (povprečnih prihodkov) je po podatkih OECD v Sloveniji 42,94%, povprečje OECD pa 35,92%. Torej smo 20% nad povprečjem OECD.
Stopnja davka na dobiček pri nas je 19%, povprečje OECD pa je 23,5%. Torej smo 19% pod povprečjem (tudi efektivno mislim, da je podobno).
Vendar pri davkih na dobiček praviš, da smo davčna oaza, pri obremenitvi plač pa praviš, da smo primerljivi, ker Švedska...
Jasno je, da kvečjemu ti zganjaš demagogijo in subjektivizem.

Stra ::

thramos je izjavil:

problematiko izboljšave storitev države. :))

In racionalizacije: deregulacijo, da se rešimo tisoče pijavk po raznih zavodih in vegetalcev med birokrati. S konkretno čistko bi prihranili pol miljarde in olajšali obstoj državljanom, da ne rečem koliko živcev bi nam bilo prihranjeno - da ne govorimo samo o golih tehnikalijah (denarju).

Mato989 ::

Davčni primež (povprečnih prihodkov) je po podatkih OECD v Sloveniji 42,94%, povprečje OECD pa 35,92%. Torej smo 20% nad povprečjem OECD.
Stopnja davka na dobiček pri nas je 19%, povprečje OECD pa je 23,5%. Torej smo 19% pod povprečjem (tudi efektivno mislim, da je podobno).


Torej predlagajmo, da se oboje spremeni da pridemo na povprečje OECD =) Jaz sem za!
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

jype ::

nurmaln je izjavil:

samo hipoteko na tvojo hišo bova vpisala za vsak slučaj.
Evo ga, kapitalist. Rad bi človeka spravil v položaj, ko si ga bo efektivno lastil.

solatko ::

nurmaln - Če je nekdo že pripravljen delati za pol nižjo ceno, se bom jaz težko vrinil vmes. Največji problem je lastno podcenjevanje in to delajo naši delodajalci. Mene samo zanima, kakšne cene (tovarniške) dosega Akrapovič, da revež ne zmore pošteno plačevat varilce in mu jih zato ne rata dobit dovolj.

Če firmo odpreš na kredit, ne moreš zmagat.
Delo krepa človeka

jernejl ::

solatko je izjavil:

nurmaln - Če je nekdo že pripravljen delati za pol nižjo ceno, se bom jaz težko vrinil vmes.

Aha, torej ugotavljaš, da se ne da.

nurmaln ::

solatko je izjavil:

nurmaln - Če je nekdo že pripravljen delati za pol nižjo ceno, se bom jaz težko vrinil vmes.

Ja lej, pač še bolje za tebe! Potem pač naročniku samo postavi še enkrat višjo ceno, plače za zaposlene, če že nočejo povišice, pa zadrži enake. Dobiček boš imel še večji kot bi bil sicer, plačaj davke državi (boš storil obče dobro) in kar ostane potalaj družinam delavcem, ali pa v kakšne dobrodelne namene.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

MrStein ::

imagodei je izjavil:


Če ti moj preračun dela težave, lahko pogledaš MrSteinovega, je prišel do podobnih zaključkov.

Zakaj potem vztrajaš, da sem se jaz motil???

Matko je izjavil:


Kregate se okoli oslove sence

My thoughts EXACTLY! ;)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

MrStein ::

Mato989 je izjavil:


Treba je vedet tudi to thramos, da tvoja logika ki jo delijo mnogi je 100% pravilna, ampak dejansko je v 99.9999% ena država cenejša glede tega, torej kako lahko slabše države kot edina tista ki ima najvišjo postavljeno lestvico privabijo velesposobne in najboljše... ker če bi tvoja logika držala, potem bi vsi veleuspešni šli IZKLJUČNO v 1 državo, ker samo 1 ima to razmerje najboljše in ponudi največ, naslednji je že slabši...

To je pogosta zmota.
Napačna je namreč predpostavka, da vsak človek dopoldan VSAK dan opravi analizo celega sveta in če zmaga ena druga lokacija, se preseli tja. In jutri spet.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

imagodei ::

MrStein je izjavil:

imagodei je izjavil:


Če ti moj preračun dela težave, lahko pogledaš MrSteinovega, je prišel do podobnih zaključkov.

Zakaj potem vztrajaš, da sem se jaz motil???

Ker si se. Zdaj se ne več. Ampak priznaš pa ne, svoje zmote. :\

Prej si (zmotno) trdil, da je enako:
2000 - (600 + 400) = 1000 in
2000 - (400 + 600) = 1000

Matematika tamle seveda drži, ampak ker si končno ugotovil, da se prispevki računajo od delavčevega bruta, si tudi ugotovil (no, upam da si - a mar trdiš, da nisi?), da se spreminjajo prav vse štiri zgoraj zapisane številke. Zgornji račun tako nima smisla. Ravno tako nima smisla obračat 400 + 600 oziroma 600 + 400 in to odštevat od delodajalčevega bruta oz. stroška dela.

Pravilno pa si povzel moj račun (kamor si sicer nekoliko nejasno dodal še dohodnino:
2.902 - (402 + 929) = 1.569 (bruto je 2500)
3.052 - (552 + 830) = 1.670 (bruto je 2500)
- Hoc est qui sumus -

MrStein ::

Napisal sem iste postavke kot ti.

Le da nisem razvlekel na 12 vrstic. To pa res.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

imagodei ::

jernejl je izjavil:

imagodei je izjavil:

jernejl je izjavil:

Tebi se namreč zdi, da če A razbremenimo na račun B, se celotno breme magično zmanjša.

Ne, nikakor tega nisem trdil. Nasprotno, govorim, da če delojemalcu znižamo breme na račun identičnega povišanja pri delodajalcu, se delodajalcu zviša celokupen strošek dela.

V svojem primeru si zapisal "to pomeni tudi nižji delodajalčev bruto = nižji stroški dela". Če delavec delodajalca namesto 1900 evrov stane 1800 evrov, to ni zvišanje, kot sedaj zmotno trdiš.

Čemu služi to trganje iz konteksta? Komu hočeš nekaj dokazat in kako ti koristi, da ponarejaš (oziroma prirejaš) pomen mojih besed? Avdienci na slo-techu? Zgornji citat je iz sledečega konteksta, kjer sem razmišljal o treh možnih scenarijih, ena od njih je tudi znižanje bruto plač, kar bi (ob zadostnem zmanjšanju, kljub povečanju delodajalčeve davčne obremenitve) na koncu pomenilo nižji strošek dela. Jasno! A to je zgolj eden od možnih razpletov:
Če bi se zakonodaja spremenila in bi se delavca razbremenilo na račun delodajalca, bi se zgodilo eno od naslednjega:
* slovenski delavec bi se še vedno pogajal za enako bruto plačo, ker pa bi bil njegov prispevek manjši, bi dobil izplačano višjo neto plačo Npr. 1.200 €. Hkrati bi strošek delodajalca narastel (v enaki meri, torej 200 €) na 2.100 €.
* slovenski delavec bi še vedno želel imeti isti neto. Za tak neto bi tedaj ustrezal nižji bruto, denimo 1.400 € bruto. Obremenitev delodajalca bi se sedaj relativno gledano povečala, vendar ob nižjem bruto znesku to pomeni tudi nižji delodajalčev bruto = nižji stroški dela. Za naš primer, če bi delodajalec imel zdaj za 400 € prispevkov, to pomeni 1.800 € stroška dela.
* V praksi bi verjetno prišlo do kompromisa: delavec bi terjal višji neto, delodajalec pa bi želel nižje stroške dela, zaradi česar bi se neto plače lahko nekoliko povišale.


Skratka - eno so posledice v realnosti, ki bi verjetno po določenem obdobju pripeljale do nižanja bruto plač in s tem tudi bruta II (čeprav trdim, da je možnost za kompromisno rešitev, kjer bi se zvišal tako delojemalčev neto kot tudi znižal delodajalčev bruto II); nekaj pa je "thought experiment", torej kaj bi se zgodilo, če bi prispevne stopnje ob istem brutu samo zamenjali med delojemalcem in delodajalcem.

jernejl je izjavil:

Ti si namreč v svojih primerih predpostavil, da bi bila država pripravljena znižati davčni primež (višino prispevkov)

Ne, tega v resnici nisem nikoli predpostavljal. Prosim pokaži, kje se mi je zapisala taka napaka, da jo takoj popravim.

jernejl je izjavil:

Ti si to sicer opisoval v kontekstu prerazporeditve davčnega bremena iz ene strani na drugo, kar si pa v resnici pokazal, je zgolj to, da bi bili delavci na boljšem, če bi država bila pripravljena zmanjšati svoj kos pogače.

Saj to razumeš, da če izhajaš iz iste osnove, da velja 16,1% + 22,1% = 22,1% + 16,1% = 38,2% ? Kako je država, ob istem brutu, zmanjšala svoj kos pogače?

V primeru, ki sem ga podal tule, svoj delež pogače celo poveča, ker je ob istem brutu in nižji prispevni stopnji za zaposlenega osnova za dohodnino višja = višja odmera dohodnine.

jernejl je izjavil:

Narobe, obremenitev bi se znižala, ker bi država dobila pri višji neto plači (in višjem strošku dela) enak znesek, pri enaki neto plači (enakem strošku dela) pa manj. Davčni primež (davki in prispevki v celotnem strošku dela) bi bil manjši.

Jaz ne vem, kaj tebi ni jasno... :\

Daj en miselni eksperiment naredi: jutri država sprejme zakon in tvoja naslednja plača bo imela obrnjeno obremenitev. Torej, ti ne plačaš več 22,1% SSC, ampak to plača tvoj delodajalec; tebi pa ostane 16,1%, kot je do sedaj imel delodajalec. Tvoja plača v pogodbi je 2.000 € bruto.

Mi lahko pripraviš izračun, koliko je bil strošek dela tvojega delodajalca pri avgustovski plači (izplačani 15. septembra) in kolikšen bo strošek dela pri septembrski plači (izplačani 15. oktobra)?

jernejl je izjavil:

Enkrat slovenijo primerjaš z enimi, drugič z drugimi. Enkrat je pomembno povprečje OECD, drugič Švedska. Poskusi vse meriti z enakimi vatli.
Davčni primež (povprečnih prihodkov) je po podatkih OECD v Sloveniji 42,94%, povprečje OECD pa 35,92%. Torej smo 20% nad povprečjem OECD.
Stopnja davka na dobiček pri nas je 19%, povprečje OECD pa je 23,5%. Torej smo 19% pod povprečjem (tudi efektivno mislim, da je podobno).
Vendar pri davkih na dobiček praviš, da smo davčna oaza, pri obremenitvi plač pa praviš, da smo primerljivi, ker Švedska...
Jasno je, da kvečjemu ti zganjaš demagogijo in subjektivizem.

Wait, what? :\ :D

Dajmo v obeh primerih iti na povprečje, ane?
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

MrStein je izjavil:

Napisal sem iste postavke kot ti.

Le da nisem razvlekel na 12 vrstic. To pa res.

Človek božji, še enkrat, počasi, če je res problem v dojemanju...

2000 - (600 + 400) = 1000 (bruto ni naveden)
2000 - (400 + 600) = 1000 (bruto ni naveden)

na eni strani, ter:
2.902 - (402 + 929) = 1.569 (bruto je 2500)
3.052 - (552 + 830) = 1.670 (bruto je 2500)

na drugi pač ni ekvivalentno.

V prvem primeru si trdil, da se delodajalčev strošek dela ne spreminja - ne glede na to, kako razporejamo prispevke med zaposlenega in podjetnika, dokler je vsota odstotnih točk teh prispevkov enaka.

V drugem primeru je jasno razvidno, da pride do razlik kljub temu, da je vsota odstotkov enaka v obeh izračunih.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

jernejl ::

imagodei je izjavil:

jernejl je izjavil:

Ti si namreč v svojih primerih predpostavil, da bi bila država pripravljena znižati davčni primež (višino prispevkov)

Ne, tega v resnici nisem nikoli predpostavljal. Prosim pokaži, kje se mi je zapisala taka napaka, da jo takoj popravim.

V vseh tistih tvojih zgrešenih scenarijih bi se davčni primež znižal, nominalni znesek pa tudi - če ne takoj, pa v naslednjem koraku. Pa en odstavek višje tudi, ko si zapisal, da "je možnost za kompromisno rešitev, kjer bi se zvišal tako delojemalčev neto kot tudi znižal delodajalčev bruto II").

imagodei je izjavil:

Saj to razumeš, da če izhajaš iz iste osnove, da velja 16,1% + 22,1% = 22,1% + 16,1% = 38,2% ? Kako je država, ob istem brutu, zmanjšala svoj kos pogače?

Davčni primež se zmanjša takoj, nominalni znesek prispevkov pa potem, ko se novim razmeram prilagodijo (npr. znižajo) bruto plače.

imagodei je izjavil:

V primeru, ki sem ga podal tule, svoj delež pogače celo poveča, ker je ob istem brutu in nižji prispevni stopnji za zaposlenega osnova za dohodnino višja = višja odmera dohodnine.

Ja, saj sem že nekaj časa nazaj povedal, da igraš šah tako, da opazuješ le eno potezo naprej. Kaj pa se bo zgodilo, ko bodo delodajalci te spremembe vsaj delno prenesli na delavce?

imagodei je izjavil:

Daj en miselni eksperiment naredi: jutri država sprejme zakon in tvoja naslednja plača bo imela obrnjeno obremenitev. Torej, ti ne plačaš več 22,1% SSC, ampak to plača tvoj delodajalec; tebi pa ostane 16,1%, kot je do sedaj imel delodajalec. Tvoja plača v pogodbi je 2.000 € bruto.

Mi lahko pripraviš izračun, koliko je bil strošek dela tvojega delodajalca pri avgustovski plači (izplačani 15. septembra) in kolikšen bo strošek dela pri septembrski plači (izplačani 15. oktobra)?

Enak odgovor kot zgoraj, gledaš le eno potezo naprej, zato je tvoje razmišljanje fundamentalno zgrešeno.
Davčni primež se zmanjša takoj, strošek dela se bo prej ko slej prilagodil. Novembra ne bo božičnice, drugo leto pridejo pa nove pogodbe ali odpuščanje.

Dajmo v obeh primerih iti na povprečje, ane?

Dvomim, da bi državi to odgovarjalo... je preveč požrešna. Oni ciljajo na več pobranih davkov, ne na manj.

janig ::

solatko je izjavil:

Sedaj je popularno obnavljanje zelo starih prestižnih avtomobilov in motorjev. Kar nekaj delavnic je v SLO, ki se ukvarja s tem za italijanskega naročnika. Delavci za to delo so pod povprečno plačo, lastnik firme zasluži kar nekaj, da se mu splača, naročnik pa nekaj 10k€, ko odšteje vse stroške.
Če bi lastnik firme postavil naročniku še enkrat višjo ceno, bi posel vseeno dobil, delavce bi lahko plačal še enkrat več, pa še njemu bi ostalo več.

Podatke imam iz prve roke, saj pri takem obrtniku dela od sestrične mož.

Si se javil, da bi bil sindikalist tam? Pa se lastniku bi pomagal pri biznisu.

solatko ::

janig - Jaz samo ugotavljam, kako so naši delodajalci nesposobni doseč realno ceno svojega dela, potem pa ustvarjajo dobiček na mizernih plačah svojih delavcev.

Pa vzemimo banalen primer - za avstrijsko ceno podložke (tista ploščica za med vijak in kos, ki ga pritrjujemo) je x, naši obrtniki jih za isto ceno naredijo 10-20, lahko pa bi jih samo 5 in bi se naročniku še vedno splačalo, tako pa jim naš obrtnik sam ponudi, da jih bo naredil 15.

Govorim o najenostavnejšem delu, na žalost pa se to dogaja tudi pri izdelavi specialnih orodij in konstrukcij.
Delo krepa človeka

Invictus ::

solatko je izjavil:

janig - Jaz samo ugotavljam, kako so naši delodajalci nesposobni doseč realno ceno svojega dela, potem pa ustvarjajo dobiček na mizernih plačah svojih delavcev.

To definitivno drži, tudi v ITju.

Programerje prodajajo v tujino za 10k+ mesečno, kake so pa plače pa veste sami. Malokdo doseže 4k bruto bruto...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

nurmaln ::

solatko je izjavil:

janig - Jaz samo ugotavljam, kako so naši delodajalci nesposobni doseč realno ceno svojega dela, potem pa ustvarjajo dobiček na mizernih plačah svojih delavcev.

Isto potem lahko rečeš za delavce. Če je njihovo delo vredno 10x, zakaj sprejmejo plačo 3x?
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

jype ::

nurmaln je izjavil:

Isto potem lahko rečeš za delavce. Če je njihovo delo vredno 10x, zakaj sprejmejo plačo 3x?
Check your privilege.

MrStein ::

imagodei je izjavil:


V prvem primeru si trdil, da se delodajalčev strošek dela ne spreminja - ne glede na to, kako razporejamo prispevke med zaposlenega in podjetnika, dokler je vsota odstotnih točk teh prispevkov enaka.

A lahko citiraš kje sem to trdil?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

volkun58 ::

... ma ste pa težki za kozlat!
in mimogrede: od kod sploh ste? S tega palneta, ali iz Serajke....
Ne vem, ampak se mi močno dozdeva, da vam VŠ izobrazba škoduje in nima nikakršne veze z dejanskim stanjem v industriji / tehniki, ki edina poganja svet..
Kar se plač tiče (v tujini) je mojstraska začetna plača (recimo v DE) 54 euro/uro. In ljudje, ki se znajdejo na takih delovnih mestih (spet govorim izključno o tehničnem kadru), se ne zamenjujejo! Težko je dobiti dober, zanesljiv, vesten in strokoven kader - in tega se v NW Europi dobro zavedajo - zato tudi iščejo točno take kadre, ne glede na izvor.
Malce se umirite in predvsem nehajte preveč ekonomirat in filozofirat.
In seveda: prav denar je moč nabrati le in izključno v tujini....

lp in prijetne sanje

nurmaln ::

volkun58 je izjavil:

Ne vem, ampak se mi močno dozdeva, da vam VŠ izobrazba škoduje in nima nikakršne veze z dejanskim stanjem v industriji / tehniki, ki edina poganja svet..

Še en ki misli da je ravno tist en mali delček ekonomske sestavljanke, ki je njemu blizu, tisti ki je res pomemben in edini poganja svet.
Krasno. ;((
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
««
16 / 27
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
⊘

Če bi ukinili dohodnino (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža		14619197 (15813) Mato989
»

Regres, prevoz, malica - smisel? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		15833651 (28735) Invictus

Več podobnih tem