Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier

Namesto da tule pišeš citate z libertarne biblije, vklopi malo možgane. Boš takoj pogruntal da je težko plačati "tržno ceno" če ni trga.

Mavrik je 6. jul 2018 ob 10:17 izjavil:

Namesto da tule pišeš citate z libertarne biblije, vklopi malo možgane. Boš takoj pogruntal da je težko plačati "tržno ceno" če ni trga.

Na svetu obstaja nekaj deset tisoč znanstvenih revij. Če si ne moreš privoščiti najdražje, pač kupiš kakšno cenejšo. Dosti je tudi brezplačnih.

Hja, smola, ne?

V glavnem pa hočem povedati, da je za takšno stanje napačno, se pravi "komunistično", kriviti uspešno zasebno podjetje, ki pošteno služi svoj denar na prostem trgu (pošteno v smislu, da ne krši nobenega zakona), poleg tega pa očitno opravlja še koristno delo.

Naj univerze in ostali odpovedo naročnino na predrage revije, ali pa naj se odločijo, da bodo znanost ocenjevali samo na osnovi člankov, objavljenih v prosto dostopnih revijah. Skratka, znanstveniki naj sami rešijo svoj problem (ki so si ga sami zakuhali), ne pa da zanj krivijo uspešne podjetnike, v upanju, da bodo oni rešili njihov problem.

S tem, da je problem v ceni predvsem zato, ker hoče vsak imeti članek v e-obliki, takoj dostavljen na domači PC. Za udobje je pač treba plačati. Sicer greš lahko peš v knjižnico, ali pišeš znanstveniku, naj ti pošlje "separat". Še nisem doživel, da ga kdo ne bi hotel poslati.

Ja, ampak to ni prisila, temveč prostovoljna odločitev (enih in drugih).

Ja, in? Saj sem že parkrat napisal, da robe ne kupiš, če se ti zdi predraga.

Napačno je samo kriviti Elsevier, da so odpovedali naročnine.

Če bi bila EU res unija, bi kaj takšnega (odpoved naročnin) naredili na nivoju unije... takle mate.

poweroff je 6. jul 2018 ob 15:49 izjavil:

Še enkrat:

Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

Torej, roba se jim zdi predraga, zato so odpovedali naročnine. Pika.

Če se gre kdo tukaj taktiko užaljenega otročaja, je pa to Eslevier:

Elsevier ne skriva nezadovoljstva nad nepodaljšanjem pogodbe in javno pritiska na raziskovalce. ... Elsevier se je torej odločil za agresivno taktiko, kjer bo sebe predstavil kot žrtev, za talce pa vzel kar raziskovalce.

Pač, ne. Naš denar, zdi se nam predrago, ne bomo kupili. Pika. Pa če se otroček po tleh meče ali dere na ves glas.

To je Hušev tendenciozni komentar. Dejstvo je:

Klik na povezavo v obvestilu odpre kratko reklamno sporočilo, v katerem obžalujejo situacijo in ponujajo obrazec, s katerim se lahko raziskovalci neposredno pritožijo konzorciju Bibsam.

Kje je tu kakšna "agresivna taktika" in "jemanje talcev"?

zee je 6. jul 2018 ob 16:13 izjavil:

Ker imajo vse univerze znotraj EU težave z molžo s strani založnikov, bi bilo primerno, da stopijo skupaj ustrezna resorna ministrstva, morda celo vlade, in povedo, da se tovrstne molže univerze več ne bodo šle. Bodimo iskreni: če se univerzam v gospodarsko¹najbolj močni Nemčiji (v EU) zdi, da je storitev nenormalno draga, se podobno dozdeva ali bistveno e vsaj moralo dozdevati tudi na univerzah drugih držav.

1 - Logika: dobro stoječe gospodarstvo - več davkov v proračun - več sredstev tudi za znanost.

Bral sem članek (Financial Times), ki je grobo kritiziral Nemčijo. Predvsem je zdajšnja močna gospodarska pozicija rezultat korenitih reform, narejenih leta 2000, ter da že od takrat Nemčija (in Merklova) "jaha" ta val sprememb.

Težava s tem valom je, da (menda) Nemčija ne naredi nič (vizionarskega), ki bi jih "propeliral" kot izstrelek naprej.

Imano vsako leto surplus (presežek) v trgovinski bilanci in stiskajo denar ko hrčki. Ljudje živijo bolje, a ceste imajo slabe. Presežek denarja bi lahko vložili v autobahn in regionalne ceste, a nočejo. Zdaj bodo raje uvedli vinjete in še več denarja pobrali.

Lahko bi vložili denar v širokopasovno infrastrukturo, pa tudi nočejo. Eni imajo 768kbit/s downloada, pa se jim to zdi normalno. 4/1 paket ADSL je za ene v redu (pač boljšega ni). Pa to stane 50 €, da si ne boste mislili.

Vojsko imajo šibko in od 3000 tankov (ki so jih vse *PRODALI*) Leopard 2, so jih obdržali par sto, od tega jih imajo baje manj kot 200 pripravljenih (za boj). Trump je jezen, da mu pena leze na usta, ker ne kupijo nekega čudovitega orožja (od Amerike, recimo), ker so Nemci (tako kot Slovenci) obljubili trošiti 2% za obrambo.

Z grško krizo so zaslužili par deset miljard (€), slovenski lolek od ministra je razlagal, kak je fino, da Grkom pomagamo, nemške banke pa so pobrale cule (in denar) in sedijo zdaj na tem denarju. Ene nemške banke razmišljajo, da bi direktno hranile gotovino, a jih je ECB zajebala, a nočejo več vijoličnih printati. ECB nočejo plačati denarja za hrambo evrotov (i.e tudi to se jim zdi vse dosti).

Tak da dnara imajo ko dreka. Niks zahlen. Nix.


Na in ti klinc, zdaj pa še Elsvierju nočejo plačati.

Ja, sej mislim, da Okapi pravi, da je točno to treba narest; ampak vseeno univerze in raziskovalne ustanove tega ne storijo...?

Tudi znanstveniki so zgolj ljudje, zato je tudi pri njih delež nategljivih enak kot pri splošni populaciji.

Vera ni nateg.

Da ni je edino kar v tej debati šteje, zato je "kaj pa je" nepomembno vprašanje.

Okapi je 6. jul 2018 ob 23:02 izjavil:

Ja, točno tako je, znanstveniki so otroci, ki ne vedo, kaj je dobro zanje, in jih lahko na preprost način nategneš.

Tako jih obravnava Elsevier, da. V stilu, mami ti ne kupuje več lizik, tukaj je link, pa ji piši.

Če bi jih obravnaval kot odrasle ljudi, bi jim rekel: mami ti ne kupuje več lizik, tukaj je okence za vpis kreditne kartice, kupi si jo s svojim denarjem.