Iščejo se programerji za spletno mentoriranje

Pozdravljeni,

v okviru Erasmus+ projekta IT Launch Box (financira EU), ki ga v Sloveniji izvajamo na Zavodu Nefiks, iščem programerje, ki bi bili pripravljeni vsaj 6 ur v obdobju do maja spletno mentorirati mlade. Prejmete kontakte drugih mentorjev za spletno mreženje ter potrdilo.

Več info:
IT Launch Box

Prijave in vprašanja: tadej.kosmerl@nefiks.si

Že vnaprej hvala za kakršenkoli izražen interes.

Lep pozdrav,

Tadej Košmerl,
Zavod Nefiks

Mentoriranje ni plačano. Se zavedam, da bi plačilo precej olajšalo iskanje mentorjev. Nekaj mentorjev se je že prijavilo, a ker bi radi s projektom čim več mladim omogočili kvaliteten mentorski odnos, sem povabilo za sodelovanje objavil tudi tukaj.

Iščem torej IT-jevce, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati v projektu. Cilj je pomagati mladim, ki želijo postati programerji in iščejo pot za nadaljnji karierni razvoj. Kot vsaj simbolno dodatno spodbudo za sodelovanje pa ponujamo potrdilo o sodelovanju v projektu v vlogi mentorja, objavo mentorjev in/ali njihovih organizacij v članku na naši spletni strani ter objavo in dostop do knjižice s kontakti mentorjev iz vseh sedmih držav, v katerih se nahajamo partnerske organizacije.

Ali učitelj ali mentor na posameznika deluje motivacijsko ali demotivacijsko, bi si upal trditi, da je stvar učitelja (njegove usposobljenosti, metod dela, pedagoškega pristopa, ipd.) ter v določeni meri tudi učenca (njegovega odnosa do učitelja, učnega okolja, staršev, znanja, knjig, ...). Snov je pogosto res v knjigah in je tudi že v splošnem didaktizirana, pomembna vloga učitelja pa je, da snov prilagodi za vsakega posameznika v učilnici. Menim tudi, da bi se velika večina učiteljev strinjala, da želijo čimbolj motivirati svoje učence. A motivator je le ena od učiteljevih vlog. Pomembna je tudi njegova modelna vloga, njegov odnos do učencev, preko katerega se učenci učijo sodelovalnih veščin in ustreznih odnosov do sočloveka ter družbe na splošno, njegova pozitivna čustvena naravnanost do učencev, da se le-ti čutijo pripadne in sprejete v nekem okolju, nadzorna vloga v smislu vzgoje in izobraževanja ... na splošno čimboljše izkoriščanje potencialov učencev. Podobno je pri mentorjih - motivator je le ena od njihovih vlog.

Bolj ključno je, da je mentor oseba z izkušnjami na določenem področju življenja, na katerem se želi mentoriranec osebnostno razviti. Mentor je prav zaradi svojih izkušenj in uvida v določeno področje, dragocen vir informacij za mentoriranca, obenem velik zgled, in, če želiš, tudi motivacije, vsekakor. Ljudje smo pač taka bitja, da sami težko uspemo. Verjamem, da skozi celotno življenje vsi potrebujemo pomoč vsaj v kakšnem segmentu našega življenja in zato je smiselno, da iz pozicije znanja in izkušenosti na določenem področju, pomagamo tistim, ki želijo slediti našim stopinjam.

Vloga motivatorja je tako implicitna učitelju in mentorju, a je za razumevanje in izvajanje poučevanja ter mentoriranja zelo pomembno, da ne enačimo vseh treh pojmov. Če bi bila naša mentorska platforma zasnovana v namen razvoja veščin programiranja, bi bil morda res ustreznejši izraz učitelj, a temu ni tako. Znanje programiranja je le predpogoj za vključitev na platformo kot mentoriranec.

Mentorji pa bodo na IT Launch Box mentorski platformi mladim pomagali in svetovali na podlagi svoje dozdajšnje poti v IT-sektorju. Mentorji bodo svetovali o možnostih kariernega razvoja v IT-sektorju - npr. kako so sami dobili prvo zaposlitev, kje so se še dodatno neformalno izobraževali, katere forume berejo, katere osebe spremljajo na twitterju, kaj bi si sami želeli, da bi vedeli, preden so dobili prvo zaposlitev, ipd. Če bodo taki nasveti za mentorirance motivacijski dejavniki, pa še toliko boljše.

Tvoja angažiranost pri 15 letih je vsekakor hvale vredna, a ne vidijo vsi svojih možnosti za razvoj tako jasno kot ti. Ne vedo kar vsi sami od sebe, kam naj se obrnejo, da se bodo razvijali, kot si sami želijo. In zato rabimo druge, da nam pri tem pomagajo. Tudi ti verjetno ne bi še pri 15 začel programirati, če ne bi imel brata, ki se je ukvarjal s tem področjem. Zastavljanje ciljev, kot jih opisuješ, je vsekakor dobra stvar in tudi že primer tega, kaj bi lahko mentor počel. S svojim uvidom mentorirancu postavi ustrezne cilje in ga nato spremlja, mu služi kot podpora na poti do tega cilja. Če profesionalno deluješ v IT-sektorju zato vabljeni k prijavi v vlogi mentorja in boš lahko, to kar si opisal, tudi uresničeval v mentorskem odnosu. Če se ti zdi bolj ustrezno, lahko sam zase uporabljaš tudi izraz motivator.

Tekmovalnost, ki jo še omenjaš, pa je lahko za nekatere dobra, za druge ne. Si napisal, da se človeku hitro zagravža, če ni samomotiviran (če sem prav razumel), a pogosto se človeku zagravža tudi, če je stalno neuspešen v tekmovanjih. Pri tekmovanjih je namreč pogosto tako, da je le eden zmagovalec, mi pa z IT Launch Box platformo vseeno želimo, da uspejo vsi, ki si to želijo in imajo razvite osnovne veščine programiranja. Če bomo delovali zgolj po tekmovalnem principu, IT-sektor ne bo nikoli dobil toliko kadrov, koliko jih potrebuje glede na svoje stalno rastoče potrebe. Tekmovalnost pa lahko obenem tudi odvrača od medsebojne pomoči, kar pa sem že izpostavil, da je pomembno za vse ljudi.

mlamat je 29. nov 2017 ob 07:57 izjavil:

Sam živi s črpanjem EU denarja, potem pa druge nagovarja, naj zanj delajo brezplačno.

Odmreži!

Točno...

Spet neka firma, ki jo dobila "državni/EU" dernar, pa ga nočejo deliti...

Tako kot opismenjevanje upokojencev.

kuall je 28. nov 2017 ob 23:30 izjavil:

Meni se ni pa nikoli zdel smiseln pojem učitelj ali mentor. Že v šoli so bili učitelji vedno neuporabni, še slabše, še škodo so delali, ko so ti zbijali motivacijo.

Učitelj in mentor sta dve različni vlogi.

Mentor ti pomaga pri vsakdanjih problemih, ki ti pijejo kri in ti jih lahko nekdo reši v sekundi, učitelj je pa poklic s svojimi omejitvami in programom, ki se jih mora držati.

Če se malo grdo izrazim. V že tako precej zasičeni panogi pro bono metorirati nove konkurente, ob tem da veš, da šefoti so pa vseeno pobasal keš v svoje žepe. Spet družboslovci na delu? Plosk plosk. Me res zanima, koliko naivnežev vam bo uspelo tokrat prepričati. Igrati dobrodelnost na plečih drugi, kako lepo.

mlamat je 29. nov 2017 ob 08:17 izjavil:

Zastonj se še maček ne goni.

Cena skoka 'povprečno kvalitetnega' mačka je okrog jurja ...

Sm pripravljen sodelovat točn tolk kot bom plačan vnaprej.

Zastonjkarstvo je glavna katastrofa ITja zadnjih 20 let.

WarpedGone je 29. nov 2017 ob 08:42 izjavil:

mlamat je 29. nov 2017 ob 08:17 izjavil:

Zastonj se še maček ne goni.

Cena skoka 'povprečno kvalitetnega' mačka je okrog jurja ...

Sm pripravljen sodelovat točn tolk kot bom plačan vnaprej.

Zastonjkarstvo je glavna katastrofa ITja zadnjih 20 let.

O tem je pisal že Bill Gates v 70-tih.

Kaj mentorji pridobijo s sodelovanjem v projektu?
o Potrdilo o mentoriranju,
-> Ziher veljavno samo v lastnem stranišču. Evropa pač ni ZDA, kjer je prostovoljstvo celo priznano kot nek dosežek. AMpak samo za vpis na faks. Potem je hardcash.
o priložnost pomagati mladim pri razvoju kariere v IT-sektorju,
->Zakaj bi si ustvarjal konkurenco?
o kompetenco ustrezne komunikacije v mentorskem odnosu,
->Že znamo komunicirati, drugače ne bi bili uspešni. Nesposobni se pač tega ne bodo naučili
o objavo njihovega imena in organizacije (po želji s kratkim opisom) v članku o mentorski platformi na tej spletni strani,
->Za Linkedin, Facebook, in ostalče rekruit page še niste slišali?
o zbirko kontaktov mentorjev iz vseh držav za spletno mreženje.
->Beri zgoraj

A za take bonbončke pa ne bi delali zastonj?* Ste pa res požrešni .

Dobri mreženja s strani takega sranja ne rabijo. Imajo dovolj kontaktov. Slabi pa ne znajo biti mentorji. Dostikrat sicer tudi dobri ne .

Nekdo je pač preko vez prišel do EU keša, nima resourcov za črpanje, noče pa delčiti. SO WROOOONG...

Hvala za vse konstruktivne kritike in predloge.

Podeljenih je bilo kar nekaj mnenj in bi razjasnil tiste najbolj problematične.

Kot kaže, se je nekdo prijavil na razpis, v razpisno dokumentacijo nametal kup buzzwordov in dobil nek denar, zdaj pa ne ve kako bi zadevo izvedel. Mogoče sem malo krivičen, ampak pogosto je tako kot sem napisal. Zdaj je ta nekdo začel iskati mentorje - in stavit grem, da vsebina sploh še ni dorečena, da bodo mentorji morali pripraviti komplet učni načrt, spisek materialov, vsa gradiva, itd.

Projekt je bil skrbno načrtovan pred prijavo na razpis in se s tem načrtom sedaj tudi izvaja. Prišlo je le do manjših prilagoditev kot posledica zmanjšanja želenega budgeta.

Opažam, da je malo napačno razumljeno, za kakšen namen sploh iščem mentorje. Mentorstvo je le končni del projekta. Obseženjši del je BootCamp, ki poteka že od julija in za katerega smo vsi partnerji v sodelovanju ustrezno didaktično pripravili učni načrt, spletna gradiva in sistematično postavili izobraževalno platformo, preko katere se udeleženci načrtno učijo programiranja.

Mentorska platforma, za katero sedaj iščem mentorje, pa je namenjena temu, da bi bolj angažirani udeleženci brez izkušenj z IT-sektorjem, spoznali starejšega kolega, ki v mentorski vlogi lahko ponudi koristne nasvete za karierni razvoj. Mentorirski odnos ni strukturiran in je prepuščen željam mentoriranca ter možnostim mentorja. Mentoriranec mentorja sprašuje o temah, ki ga zanimajo, slednji pa mu odgovarja ali ponudi vsebinske poudarke, ki se njemu zdijo smiselni. Edina aktivnost mentorja v projektu je, da je (vsaj) šest ur v kontaktu z mentorirancem. Kdaj bodo mentorski pogovori potekali pa je stvar dogovora med mentorjem in mentorirancem.

Spet družboslovci na delu?

Projekt je nastal in poteka v partnerstvu organizacij iz sedmih držav. Organizacije pa so zelo različne - javne, nevladne in gospodarske in v njih delujemo ljudje različnih profilov izobrazbe. Pobudnik projekta je programersko podjetje iz Makedonije. Projekt se po enakem principu odvija v vseh državah. Mentorji pa lahko mentorirajo tudi mentorirance iz drugih držav.

šefoti so pa vseeno pobasal keš v svoje žepe

Poleg tega da smo neprofitna organizacija, je projekt tudi zunanje strogo in natančno nadzorovan glede porabe finančnih sredstev.

mlamat je 29. nov 2017 ob 14:07 izjavil:

Zakaj se vedno spravijo v IT?

Zakaj ni bootcampa in mentorjev za polaganje ploščic, parketa, električne napeljave, beljenje sten, krovstvo?

ker je tam končni rezultat lažje viden in se ne da prodajat megle kar tako

mlamat je 29. nov 2017 ob 14:07 izjavil:

Zakaj se vedno spravijo v IT?

Zakaj ni bootcampa in mentorjev za polaganje ploščic, parketa, električne napeljave, beljenje sten, krovstvo?

1. IT je modern
2. IT je težji za naučit se
3. IT je prihodnost
4. IT se stalno spreminja za razliko od polaganja ploščic

Prav je, da so ti bootcampi za računalništvo. Ker je treba razvit robote, ki bodo delali za nas, to pa bodo naredili programerji, ne rabimo pa še več in več fizičnih delavcev.

Tudi neupravičeno napadate OPja. Jaz bi se javil, če bi bili ti pogoji zadoščeni:
1. bi se mi dalo
2. bi znal motivirat koga
3. bi imel čas
4. ne bi imel bolj pametnih stvari za počet kot je pisanje svojih zanimivih programov

Jap. Nič novega gremo dalje. :) Koga bodo menda že dobili, da bo zastonj delal, saj smo v Sloveniji.

Če pokasiraš 500k, daj vsaj simbolično vsoto dobrim dušam, ki se bodo ukvarjale z enim tepčkom. Kaj jaz vem ene 100€ neto za 6 ur, se mi zdi čisto OK. Z 10.000€ boste lahko pokrili 100 zainteresiranih ljudi, ki jih boste imeli na bootcampu. Več jih pa ne rabite.

Lmao, folk pa ma jajca žicat.

A da bi kak € od vsaj 100.000 €, ki ste ga dobili v novembru in oktobru s strani ministrstva za izobraževanje, namenili mentorjem pa ne?

Kakšno plačo pa ima direktorica Mrakovčić Martina?
Kaki službeni avto?

A mislite da nobeden izmed nas še ni vodil EU projektov pa ne pozna stopenj sofinanciranja EU pri teh zadevah?

mlamat je 29. nov 2017 ob 14:07 izjavil:

Zakaj se vedno spravijo v IT?

Zakaj ni bootcampa in mentorjev za polaganje ploščic, parketa, električne napeljave, beljenje sten, krovstvo?

Ne boš se usposabljal za arhaične poklice, sploh ob napovedih, da bo AI do leta 2030 prevzel 40% delovnih mest. Če ne boš znal programirat, boš nepismen.

49106 je 4. dec 2017 ob 12:48 izjavil:

mlamat je 29. nov 2017 ob 14:07 izjavil:

Zakaj se vedno spravijo v IT?

Zakaj ni bootcampa in mentorjev za polaganje ploščic, parketa, električne napeljave, beljenje sten, krovstvo?

Ne boš se usposabljal za arhaične poklice, sploh ob napovedih, da bo AI do leta 2030 prevzel 40% delovnih mest. Če ne boš znal programirat, boš nepismen.

AI bo prej in v večji meri pohrustal delovna mesta programerjem, kot pa polagalcem keramike ali električnih napeljav.

Družboslovci pač, verjetno kakšni sociologi, ti so z vsemi žavbami namazani.

111111111111 je 4. dec 2017 ob 13:53 izjavil:

Zakaj se pa OP ne oglaša? :)

Ker zgleda da je njegov plan za pridobivanje kadra, katerih ur ni potrebno vnašati v časovnice in stroškovne nosilce, klavrno propadel :)

frudi je 4. dec 2017 ob 12:54 izjavil:

49106 je 4. dec 2017 ob 12:48 izjavil:

mlamat je 29. nov 2017 ob 14:07 izjavil:

Zakaj se vedno spravijo v IT?

Zakaj ni bootcampa in mentorjev za polaganje ploščic, parketa, električne napeljave, beljenje sten, krovstvo?

Ne boš se usposabljal za arhaične poklice, sploh ob napovedih, da bo AI do leta 2030 prevzel 40% delovnih mest. Če ne boš znal programirat, boš nepismen.

AI bo prej in v večji meri pohrustal delovna mesta programerjem, kot pa polagalcem keramike ali električnih napeljav.

Katera delovna mesta "hrusta" 3d tiskalnik (hiš), Amazon Go, ali katera koli druga (napredna) robotika?

Robot bo lahko bistveno bolj natančno položil ploščice in napeljal elektriko.

Pa še delal bo lahko 24 ur na dan, in ne bo spizdil še na 5 drugih lokacij, kjer dela isto...

A temu rečeš 3D printer al AI, nima veze.

Na koncu bodo ti šalabajzerji v obliki keramičarjev in kvazi štromarjev izginili. Sam sem imel na srečo dobre...

frudi je 6. dec 2017 ob 13:12 izjavil:

Invictus je 6. dec 2017 ob 13:05 izjavil:

Robot bo lahko bistveno bolj natančno položil ploščice in napeljal elektriko.

Pa še delal bo lahko 24 ur na dan, in ne bo spizdil še na 5 drugih lokacij, kjer dela isto...

Enkrat, vsekakor. Ampak to ni bilo vprašanje. Vprašanje je bilo, ali bo ta 'enkrat' za keramičarje in električarje nastopil prej, kot za programerje.

Zmeraj bo delo za pisanje specifikacij če ne drugega. Ampak vseeno, a misliš da programiranje še ni deležno avtomatizacije? Če bi bilo to res bi vsi še vedno assembler kucali.

Programiranje je cisto varno. Na nek nacin lahko reces, da so danasnji jeziki ze avtomatizacija starih, ker imamo velik nabor kniznic in ukazov, kjer je vsak od njih sestavljen iz mnozice osnovnih. Izdelava nekih izdelkov, tu ni vazno ali je Hardware ali samo Software ima vec faz, kjer je samo programiranje osnovnega koncepta se najmanj casovno pozresna. Ze samo testiranje in prilagajanje praviloma traja dlje, da ne govorimo o vseh ostali konstruktih, kakor so financni, nabor opreme, smisel ipd...

Spletne strani se delajo z drag and drop (Na nek nacin popolnoma avtomatizirano, ker ne vidis kode.), industrijsko programiranje v frontendu je praktivcno drag and drop (WinCC...), Frames pr C# so Korak od tega, da kode niti ne bo vec treba gledat....

Tisti, ki se boji avtomatizacije programiranja skoraj mora biti zacetnik brez realnih izkusenj, katerega je prestrasila kolicina znanja na zacetku poti. Pravilomaje Student na faksu in meni, da je v samem znanju ukazov kaksna posebna dodana vrednost. V realnosti pa je tako, da ko poznas osnove enega jezika in projekt, se ga enostavno lotis in ciljno realiziras. Nacin kodiranja je dejansko nerelevantna komponenta.

Ne še, ampak ko bo prišel pravi AI, bomo pa vsi brez služb.

Tudi zastonj ne boš mogel nikogar mentorirati, ker bo to prevzel AI. Skratka beda. Še zastonj ne boš mogel delat, ker boš preslab.

frudi je 6. dec 2017 ob 12:59 izjavil:

Zdaj nam samo še razloži, kaj ima AI veze s 3D tiskanjem hiš? In kateri 3D tiskalnik hiš ima po tvojem tako napreden AI, da naredi ob tiskanju še električno napeljavo ali položi parket in ploščice?

glede na to da sem iz foha, ti lahko rečem da bi z današnjo tehnologijo industrijski robot brez problema položil ploščice po kopalnici, položil parket, prebelil in poravnal stene, napeljal električne vodnike. Težava je v tem da bi bila vsa senzorika draga kot žafran, ter hudo zakomplicirana. Ampak tehnologija je

Tole so naredili kar nekaj let nazaj , na odoben princip bi se robot z omnikolesi lahko vozil po stanovanju ali hiši. Prvo bi s 3d vidom pogledal prostor, zadaj bi tekli algoritmi ki bi mu izračunali potrebne trajektorije in dejanja, zadaj pa bi potreboval še nek feeder materiala, oziroma česarkoli pač da bi uspešno zaključil nalogo. Vprašanje je samo ekonomska upravičenost take naprave, zadeva bi potrebovala ogromno nekega znanja in časa da bi zgenerirane trajektorije dejansko bile pravilne.