» »

Global warming

Global warming

Temo vidijo: vsi
««
159 / 386
»»

Double_J ::

To ni noben Okapijev citat, ker sem jaz dal prvi ta link, takoj na začetku. Kot drugo ni možno, ampak je dejansko bral ta učbenik. Bo uredu?
Dve šivanki...

bili_39a ::

To ni noben Okapijev citat, ker sem jaz dal prvi ta link, takoj na začetku. Kot drugo ni možno, ampak je dejansko bral ta učbenik. Bo uredu?


Ne vem na kaj si ti cikal, jaz sem odgovoril Okapiju, on je pa navedel na strani 139 nek citat .

Tvoj učbenik kaže dober izračun, vendar za toplo polovico.

Double_J ::

Res ga je navedel... citiral pa je moj lastni citat, kakih 10strani prej!

https://slo-tech.com/forum/t70507/6499

Jaz pa sem tega človeka potem šel vprašat iz kje je dobil, kar je dobil in vam to tudi predstavil. Zdaj pa prosim počasi nehaj...OK?
Dve šivanki...

Okapi ::

ta trditev je srž problema. A je ena temna stran bolj neučinkovita, kot je vroča stran bolj? (hint: vroča je bolj učinkovita, kot je hladna neučinkovita) Sicer pa kaj je mislil pod učinkovita?


No, saj to me bega. Tip pravi, da hitrejši planet "loses heat more efficiently". Kaj pravzaprav pomeni to "izgubljanje toplote", fizikalno gledano - večje sevanje, višjo (površinsko) temperaturo, ravno obratno ali kaj petega?

O.

Double_J ::

Tip ni delil z 2, to je vse, kar morata vedet.
Dve šivanki...

bili_39a ::

ta trditev je srž problema. A je ena temna stran bolj neučinkovita, kot je vroča stran bolj? (hint: vroča je bolj učinkovita, kot je hladna neučinkovita) Sicer pa kaj je mislil pod učinkovita?


No, saj to me bega. Tip pravi, da hitrejši planet "loses heat more efficiently". Kaj pravzaprav pomeni to "izgubljanje toplote", fizikalno gledano - večje sevanje, višjo (površinsko) temperaturo, ravno obratno ali kaj petega?

O.


Zato so pa enačbe tako fina stvar. človek lahko lepo govori, zdi se, da vse štima, na koncu pa se izkaže, da ni povedal nič.
Če bi napisal dve enačbi, bi bilo jasno.

Okapi ::

Samo kako, da mu je pa potem tisti faktor 1,2 prav prišel?

O.

Double_J ::

Grant Hutchison mi je na ZS pastal iz kje je to dobil, jaz pa sem za vaju posebej, še enkrat prilepil sem. Samo nista preveč brihtna, ne mormo pomagat.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Okapi ::

Kaj če bi, namesto da po nepotrebnem žališ, lepo počasi razložil. A ima tip prav ali ne? A je 1,2 prepisal iz učbenika, ostalo pa nafantaziral. Kaj (fizikalno) pomeni, da hitreje vrteči se planet "učinkoviteje izgublja toploto"?

O.

Double_J ::

Vprašal sem ga iz kje je to dobil... in dobil lepo slikico iz učbenika, ki jo gledata!

Ja kaj pa nej, če ta Bili govori o nekih tvojih citatih, ter mojih učbenikih, ki s tem nimajo nobene veze? Potem pa še noče razumet ko mu 3x govoriš!

Gre za tipa in za njegov učbenik! OK?
Dve šivanki...

bili_39a ::

daj JJ, obnašaj se malo. Saj vsi dobro razumemo kar si že parkrat povedal.

Samo Okapijev pomislek je zelo na mestu. Srednja vrdnost med 1,2 in 0 ni za 1,2 krat manjša.
To se sicer navezuje na tiste Nasine izpeljave, kjer so upoštevali, da je tudi sevanje le iz površine pi*r^2 (za zalockan plnet).

hecno pravzaprav.

Double_J ::

Oprosti Bili, malo me je ujezilo res.

Podaj mi relevantno vprašanje, pa ga bom vprašal, če res želiš...
Dve šivanki...

bili_39a ::

Lahko edino posreduješ Okapijevo vprašanje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bili_39a ()

Okapi ::

Tole namreč: Kaj (fizikalno) pomeni, da hitreje vrteči se planet "učinkoviteje izgublja toploto"?

A se to izgubljanje toplote manifestira kot večje sevanje, višja (površinska) temperatura, ravno obratno ali kaj drugega.

O.

WarpedGone ::

Kaj pravzaprav pomeni to "izgubljanje toplote", fizikalno gledano - večje sevanje, višjo (površinsko) temperaturo, ravno obratno ali kaj petega?

Njegova sredica se počasneje oz. manj segreje, kot sredica počasneje vrtečega se planeta. Povprečna temperatura površja je sicer višja, ampak v globino se uspe prebit manj toplote.
Zbogom in hvala za vse ribe

Double_J ::

Se pravi kaj hočete rečt, da je on iz tistega izračuna površin, kar ad hoc potegnil, da počasi vrteč je kot CELOTA pa toplejši?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

bili_39a ::

Kaj pravzaprav pomeni to "izgubljanje toplote", fizikalno gledano - večje sevanje, višjo (površinsko) temperaturo, ravno obratno ali kaj petega?

Njegova sredica se počasneje oz. manj segreje, kot sredica počasneje vrtečega se planeta. Povprečna temperatura površja je sicer višja, ampak v globino se uspe prebit manj toplote.


Ne bi bil tako prepričan.

Povprečna temp. je nesmisel. To smo menda že ugotovili.
Kaj se prebije (akumulira) v notranjosti je odvisno od lastnosti te notranjosti.

Sicer ma pa tip tudi nekaj napak v ekstu. Energijo imenuje izraz,ki mislim da ima enoto W, če se prav spomnim.

Se pravi kaj hočete rečt, da je on iz tistega izračuna površin, kar ad hoc potegnil, da počasi vrteč je kot CELOTA pa toplejši?


Ne. Brez skrbi - ni govoril o notranjosti. Podal je pač temperaturo samo toplega dela planeta (površine).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bili_39a ()

kitzbrado ::

Tole namreč: Kaj (fizikalno) pomeni, da hitreje vrteči se planet "učinkoviteje izgublja toploto"?

A se to izgubljanje toplote manifestira kot večje sevanje, višja (površinska) temperatura, ravno obratno ali kaj drugega.

O.

Mah, to je resnicno samo mlatenje prazne slame. "ucinkovitejse izgubljanje toplote" ni nekaj strogo definiranega, tako da raje pozabi na to.

Strogo fizikalno gledano seveda mora veljati, da je tok sevanja (v ravnovesju) obeh planetov natanko enak - torej enak toku sevanju sonca (sicer ne bi govorili o ravnovesju). Razlika je potem efektivno samo v tem, da hitreje se vrteci planet seva prakticno po celi povrsini sfere, zalockan pa samo po polovici (iz cesar dobis ob privzetem enakem toku razliko v temperaturah).

Thomas ::

Se pravi kaj hočete rečt, da je on iz tistega izračuna površin, kar ad hoc potegnil, da počasi vrteč je kot CELOTA pa toplejši?


Ad hoc po domače, ja. Tale tvoj Hačinson nima blage veze, drugače rečeno.

Velja kot trdim že en mesec in spravlja tebe v jok in obup. Rotacija povzroči, da je na površini planeta povprečno topleje, čim hitreje se planet vrti. Planetne površine brez atmosfere lepo ubogajo mojo simulacijo.

En mesec tega nisi skapiral, po moje ne boš niti zdaj.

Kaj in kako in počemu z globino planeta ... pa potem, ko in če tole kdaj uspeta dojet oba z jurčkom.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

WarpedGone ::

Povprečna temp. je nesmisel. To smo menda že ugotovili.

Vseeno je definirana kot sredina dveh izmerjenih temperatur in nato poljubno maltretirana nonstop.

Osnovni feler je, da se neko statisično izpeljavo iz posameznih vzorcev temperature jemlje (implicitno) za kazalko akumulirane toplote. Pa da folk pod "toplejši" hkrati razume višjo temperaturo in več toplote/notranje energije. To velja samo, dokler imaš isto homogeno snov in konstantno temperaturo v tej snovi. Sicer lahko izpelješ in "dokažeš" praktično karkoli, smisla bo imelo "zelo omejeno mnogo".
Zbogom in hvala za vse ribe

Double_J ::

To smo se tudi za potrebe debate, že tako strinjali, tejle so pa spet potegnili ven. Gani-med in NASA se sicer ne strinjata, ampak dobro. Tle mamo pač opraviti s tem dualizmom, bad NASA, good NASA.

Stavit na ravno samo en čuden link glede temp. Marsa, je pa tudi zelo risky. Kaj če ima prav ostalih 1000. Sploh pa četudi bi res veljal, si kljub temu sam naračunal še vseeno par stopinj toplejšo zemljo, nikakor pa mrzlejšo kot Mars.

In gotovo ni tvoja simulacija temperature natančnejša, kot dejanska izmerjena temperatura!
Dve šivanki...

Thomas ::

Kakšne 10 stopinj gor ali dol. Bistveno je to, da teorija meni za brezatmosferske planete očitno špila. Če apliciraš na Zemljo, je pa sklep, da jo atmosfer hladi.

Kar je logično. Tudi če se potapljaš v morje, je vedno bolj temno in hladno. Svetloba in toplota ostajata daleč zgoraj. V primeru atmosfere, je to samo manj drastično.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedGone ::

Bistveno je to, da teorija meni za brezatmosferske planete očitno špila

Vprašanje je, a si ti tole prepisal, al boš uveljavljal avtorstvo :)
Zbogom in hvala za vse ribe

Double_J ::

Samo recimo, če velja link -63 stopinj(moraš priznat, da je povsod od NASE do...) potem ti manjka 20stopinj do izenačenja, plus še recimo kakšnih 10 stopinj bonusa, ker praviš se zemlja celo ohlaja z atmosfero. Tle dobiš potem kakih 30stopinj razlike, če hočeš trditi, da atmosfera ohlaja.

Hočeš rečti, da ne obstaja niti teoretična atmosfera, ki bi ogrela površino, bolj kot če je ni? To je brezveze, kot bi rekel, da ne obstaja sestava tal, ki bi se bolje ogrela.

Včasih si definitivno drugače trdil... več let.
Dve šivanki...

imagodei ::

> "Bistveno je to, da teorija meni za brezatmosferske planete očitno špila"

Ampak Mars ima atmosfero... ?
- Hoc est qui sumus -

Double_J ::

In zato je dodatnih 10stopinj toplejši in ker ima nižji albedo je še dodatnih 10stopinj toplejši... itd.
Dve šivanki...

gzibret ::

Vse je za neki dobr!

A. Smith ::

http://www.sciencedaily.com/releases/20...

Branje za vse!


O tem so že pisali v Kvarkadabri.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Thomas ::

Ampak Mars ima atmosfero... ?


Zanemarljivo. manj kot 1% zemeljske.

Vprašanje je, a si ti tole prepisal, al boš uveljavljal avtorstvo :)


Avtorstvo si pripisujem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Ta manj kot 1%, je še vedno več CO2 kot na zemlji, ker ga je na Marsu skoraj 100%. Samo v vednost.
Dve šivanki...

Thomas ::

Matters not! Ponekod na Zemlji ga je še več, pa se noben ne pogreje od tega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

V citatu si pisal drugače. Kar opusti čimprej enkrat, tole "odpiranje oči"...

Odgovori raje na tisto vprašanje, zgoraj. Lahko imaš hipotetično atmosfero, ki bi "ogrela" tla bolj, kot če je ni?
Dve šivanki...

Thomas ::

Dej ti najprej dojemi rotacijo. Če in ko jo boš, gremo lahko na druge teme. Kako ti kaže glede tega? Si že kaj zapopadel, da je zalockan planet povprečno hladnejši, po celi površini vzeto?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Kaj bi ti še sploh rad, da se vpišem v ta tvoj kult častilcev rotacije?

Zemlja naj bi začela z upočasnjenim vrtenjem okoli svoje osi že v 60. letih 18. stoletja … Če to drži, se bo nekega dne Zemlja popolnoma ustavila. Nekateri neodvisni znanstveniki, ki so od julija 2004 do julija 2005 opravili meritev te rotacije, naj bi ugotovili, da je Zemlja upočasnila svoje vrtenje za cele tri minute. Od julija 2005 do julija 2006 pa se je Zemlja upočasnila za celih pet minut. To pomeni, da čas upočasnitve raste.


http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/2...

Lepo priznaj, da Azgardu nimaš kaj odgovorit... glede hipotetične atmosfere, pa bi tudi lahko hitro prišel na tanek led!
Dve šivanki...

jype ::

Ne zdi se mi konstruktivno sodelovat, dokler ne pokažem konkurenčnega modela. Ko bo na voljo, se spet slišimo.

Thomas ::

Očitno nista našla na internetu ničesar (razen par "poljudnih" citatov), kar bi podprlo vajino prepričanje, da so hitrovrteči se planeti hladnejši.

V resnici so toplejši.

Da bi sama pripravila kakšen izračun, ni za misliti. Kdor to upa, je pa res naiven.

Torej smem pričakovati, da se ne bosta več delal pametna in mene zmerjala z bedakom in slabše? Mogoče.

Torej gremo naprej. Kakor smo izračunali, takole hitro rotirajoča Zemlja kot je, bi ob odsotnosti atmosfere imela še višjo povprečno temperaturo kot je zdaj. Sicer bi zaradi tega takoj nastalo precej atmosfere in gola Zemlja ni ravno verjetna, a point je ta, da ima atmosfera neto hladilni in ne ogrevalni učinek. Čeprav ogrevalni učinki atmosfere in hidrosfere so, v celoti in pod črto, to Zemljo hladi. Najbolj očitni so oblaki. Ti morda zjutraj preprečijo kakšno slano, toda podnevi odbijejo sončne žarke nazaj in zasenčijo tla. Solarna konstanta na vrhu atmosfere je skoraj 1400 W na kvadratni meter, tukaj pri tleh pa je (ZARADI ATMOSFERE!) precej manjša. Ene pol tega.

Tako, da debata o "neto gretju tople grede" je brezpredmetna. To ne obstaja. Vsako absorbiraje IR žarkov je samo kot majhen protitok na reki, ki nastane okoli kakšne skale. Reke zaradi tega še ne tečejo navzgor in atmosfera Zemlje ne greje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Mnja, predvsem ti je, Thomas, za čestitat, da si ti končno pripravil delujoč model, ki podpira tvoje trditve. Dokler je bila tema v Z&T, se to žal ni zgodilo. Sem te samo jaz pozval večkrat, da naredi en model, pa nisem bil edini. Ironično, zdaj ko je tema pristala v PČ, si pa naredil očitno zelo dober model.

To rabimo, ne pa pokroviteljski odnos od tebe. Ne samo, da ti prinese več "FIS točk", kot pa neargumentirano nabijanje, še ostali bralci imamo kaj od tega. ;)

Jaz nad jypetom še nisem obupal, tko da čakam še na njegov model. Vseeno še enkrat čestitke in zahvala za ta model.
- Hoc est qui sumus -

Double_J ::

Obstaja hipotetična atmosfera, ki bi neto ogrevala, hipotetična tla?

Ja ali ne?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

imagodei ::

Thomas> "Sicer bi zaradi tega takoj nastalo precej atmosfere in gola Zemlja ni ravno verjetna, a point je ta, da ima atmosfera neto hladilni in ne ogrevalni učinek. Čeprav ogrevalni učinki atmosfere in hidrosfere so, v celoti in pod črto, to Zemljo hladi. Najbolj očitni so oblaki. Ti morda zjutraj preprečijo kakšno slano, toda podnevi odbijejo sončne žarke nazaj in zasenčijo tla. Solarna konstanta na vrhu atmosfere je skoraj 1400 W na kvadratni meter, tukaj pri tleh pa je (ZARADI ATMOSFERE!) precej manjša. Ene pol tega."

A prav razumem, da v bistvu praviš, da "vzdrževanje" atmosfere v "luftu" porablja energijo?
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Ne. To ne porablja energije. Atmosfera je tisto, kar energijo zadržuje zunaj Zemlje. Ali vsaj proč od tal, na katerih smo in kjer merimo. Atmosfera lahko upočasni odtekanje energgije, a ne toliko, kolikor energije na vpadu obrne nazaj.

Zemlja je deloma oblačna ves čas. To tam solarno konstanto drastično zmanjša. Če bi bila povsod vakuumska puščava, tega ne bi bilo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

off-----
Imam eno vprasanje..lihkar sem prebral v eni bukvi, da...citiram:
Imajo vse zvezde(in vsa telesa, ki jih skupaj drzi gravitacija) specificno toploto, ki je negativna - da bi se segrevale, morajo energijo prej oddajati kot prejemati.

Need a short explanation, please. Hvala
-------

Double_J ::

Torej smem pričakovati, da se ne bosta več delal pametna in mene zmerjala z bedakom in slabše? Mogoče.


Hja, lepo če si občutljiv, še lepše pa če bi bil občutljiv obojestransko.

Atmosfera je tisto, kar energijo zadržuje zunaj Zemlje. Ali vsaj proč od tal, na katerih smo in kjer merimo. Atmosfera lahko upočasni odtekanje energgije, a ne toliko, kolikor energije na vpadu obrne nazaj.


Odvisno od atmosfere. Lahko imaš takšno, ki ne dela oblakov, povzroča vetrove, navznoter praktično vse posrka, ven pa z veliko težavo kaj spusti. Pomojem bi lahko našel en sam element/spojino, ki bi brez dvoma imel tak ogrevalni atmosferski učinek. Praviš, da ga ni?

Za zemljino atmosfero je malce težje, kar izračunat. Je pa vidno, glede na strokovno literaturo, ter primerjave z ostalimi planeti. Edino opcijo, ki jo puščam odprto je, da oceani naredijo tako veliko razliko zaradi katere je zemlja toplejša od Marsa.
Dve šivanki...

Azrael ::

>ki jo puščam odprto je, da oceani naredijo tako veliko razliko zaradi katere je zemlja toplejša od Marsa.

Mars je precej bolj oddaljen od Sonca.

>Pomojem bi lahko našel en sam element/spojino, ki bi brez dvoma imel tak ogrevalni atmosferski učinek.

To tudi mene zanima, kateri plin resnično, se pravi neto, greje po tako imenovanem načelu grenhouse efekta.

CO2 ne, O2 ne, N2 ne, H2O tudi ne. Je to sploh možno v planetarnih razšežnostih ob predpostavki, da planet sam ne greje?
Nekoč je bil Slo-tech.

Double_J ::

Glede Venere:

Note: an atmospheric window is a region where there are
no strong absorptions by species found in high(er) concentrations.
For water, the window would include essentially everything
below about 1100 cm-1

This stopping up of windows shows itself in the Venusian
atmosphere. Over several years, doubt existed about
whether a greenhouse effect on Venus could plausibly
explain the high surface temperatures. The problem
was in part to know how much solar radiation penetrated
below the cloud tops and in part to find the IR active
molecules that possessed an optical depth CHI=
(732/227)^4-1= 107

Note: This is what calculation would require to maintain
the high surface temperatures

CO2 alone cannot provide the necessary depth over the
emitting spectral region.

Note: Given the higher temperature of Venus, this will be
blue shifted wrt the emitting regions from the Earth

However, the Pioneer Venus and Venera 11/12 probed of 1978
have now shown that no only does enough sunlight reach the
surface to fuel the effect, but that also the small H2O
and SO2 concentrations are sufficient, together with
pressure induced transitions in CO2 to close the
spectral window.

Mars je precej bolj oddaljen od Sonca.


Če ga postaviš zraven zemlje ni bolj oddaljen od Sonca, je pa hladnejši od zemlje.

CO2 ne, O2 ne, N2 ne, H2O tudi ne. Je to sploh možno v planetarnih razšežnostih ob predpostavki, da planet sam ne greje?


Kdo ti je rekel, da vsi tej ne? No, če pa že dvomiš pa vzemi CH4.

Methane can trap about 20 times the heat of CO2.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Azrael ::

Napisal sem neto.

Torej ne samo en del procesa, ampk gledano v celoti.

Tako kot nihalo, kar gre energije notri, gre tudi ven. Ne ustvari se neka nova, dodatna energija.

V nasprotnem dobimo Perpettum Mobile, zato je greenhouse efekt enak točno 0.

BTW, CH4 so odpikali celo najbolj zveličavni warmerji...
Nekoč je bil Slo-tech.

Thomas ::

innerspace ... to sem jaz omenil malo više, to negativno specifično toploto in to je še en velik faktor pri celi stvari. Sicer me je jure takoj "poučil", kako to ni pomembno, ampak nanj sveda ne porjatam preveč. ZELO je pomembno.

Vsekako sledi debata tudi o tem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

ZELO je pomembno.
Vsekako sledi debata tudi o tem.

Mislim, da je to en pomemben detajl, ja...zato sem tudi (spet)omenil.
Ampak bomo pocakali se par deset strani, da se boste(?) strinjali glede rotacije:)

Double_J ::

Azrael... ne razumeš ter ne znaš najti podatkov. Hint: Net irradiance

No, takole recimo. Ustvarimo lahko komot(vprašanje znanja) molekulo, ki bo prepušćala enih 99,999% sonca, zadržala pa bo 99,999% zemljine radiacije.
Površina bo enormno bolj vroča jasno.

Seveda, da so tudi v naravi tovrstne spojine... zgooglaj.
Dve šivanki...

innerspace ::

prepušćala enih 99,999% sonca, zadržala pa bo 99,999% zemljine radiacije

Po katerem mehanizmu bi bilo to dejansko mogoce? Absorbcija dolocenega dela spektra ali pogojno od polarizacije? ...

Azrael ::

Ni možno, tudi če bi se obdržal npr. samo 0,00001%, bi temperatura samo naraščala, brez vsake meje. Temu ni tako. Zato pravim zanima me učinek celotnega procesa, ne nek minoren del, ki ravno odgovarja neki trenutni potrebi.

Enako kot nič ne greje kovter čez posteljo. Vse kar naredi, je da upočasni pretok toplote.
Nekoč je bil Slo-tech.
««
159 / 386
»»