» »

Global warming

Global warming

Temo vidijo: vsi
««
158 / 386
»»

Double_J ::

Moja simulacija kaže, da je Luna ne ekvatorju okoli -30, v povprečju. NASA pravi zelo podobno.

JJ pa linka "močne linke".


Samo dejansko, če pogledamo kako kvalitetne zadeve sem linkal v zadnjem mesecu... dvomim da je kdo v celem letu toliko.

BTW... Kje to NASA pravi? Najprej razčisti z njo okoli temperature sončne strani... še to se ne moreš strinjat z njo.

Poleg tega, kaj nas zanima temperatura lune, ali njenega ekvatorja? Heh...
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

jype ::

http://www.tak2000.com/data/planets/lun...

Pove veliko o tem, zakaj je Luna hladna in zakaj Zemlja, če bi se vrtela 28x počasneje, ne bi bila primerljivo hladna.

Thomas ::

Samo dejansko, če pogledamo kako kvalitetne zadeve sem linkal v zadnjem mesecu... dvomim da je kdo v celem letu toliko.


Lepo da imaš tako dobro mnenje o svojih linkaških sposobnostih. Vendar linki sami po sebi niso kaj dosti vredni. Sploh če niso edu ali kaj podobnega.

Moja simulacija pa naračuna za Luno od 120 K do 390 K na ekvatorju, čez dan. A mogoče NASA pravi za Luno drugače?

A?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Moja simulacija pa naračuna za Luno od 120 K do 390 K na ekvatorju, čez dan. A mogoče NASA pravi za Luno drugače?

Yep. Nasa je izmerila manj in več, kljub temu, da tvoja simulacija dela napako v nasprotni smeri, ker v njej ni ne albeda, ne emisivnosti, in bi torej simulacija morala naračunati nižjo in višjo temperaturo od izmerjene.

Something's very wrong here, isn't it?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

NASA je izmerila zelo blizu tega, kar jaz izračunam. Oni so sicer dali kar povprečno dnevno in povprečno nočno temperaturo na tiste slike, namesto naraščajočih in padajočih, vendarle rezultat ni bistveno drugačen.

Ti jure, tako dobrega izračuna ali simulacije nisi in ne boš naredil. Nisi dovolj inteligenten, podobno kot JJ tudi ni. Zato vama preostane samo nerganje in popanje vama simpatičnih linkov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Nisi dovolj inteligenten

Ah, that explains it.

Ker jaz nisem dovolj inteligenten se dejstva ne ujemajo s teorijo. How convenient.

Thomas ::

Katera dejstva se pa ne ujemajo z mojo teorijo, lepo te prosim? Katera?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Zgolj temperature površja Lune in Zemlje.

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Yep, precisely.

Simulacija, ki smatra, da je Luna blackbody radiator (še zdaleč ni), je izračunala višjo minimalno temperaturo (morala bi biti nižja), hkrati je pa s predpostavko, da je albedo enak nič (0) izračunala nižjo maksimalno temperaturo (morala bi višjo).

Thomas ::

A si sposoben dati svojo simulacijo?

Nisi.

Kritiziraš pa mojo, čeprav se moja zelo dobro ujema s podatki za Luno.

Bedno, jure. Kot ponavadi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Nisi.

Ne, še kak teden zagotovo ne. Sem dodal albedo in emisivnost v tvojo in ugotovil, da je nekaj narobe. Žal trenutno nimam časa iskati vzroka.

Thomas ::

Ne pametuj brez veze. Z Luno se komot računa kot s črnim telesom.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Kje sploh je ta izmerjena ekvatorskga temperatura lune od NASE? Zakaj ekvatorska, kje pa je temperatura še ostalega? Kaj pa temperatura Marsa, ki jo je izmerila?

Nisi dovolj inteligenten, podobno kot JJ tudi ni.


Poglej kaj trdiš, nekaj podobnega kot flat earth. Samo da tistemu revežu so se smejali, ker se iz slike vidi kakšna je zemlja, tebi se pa tako direktno ne morejo, ker se ne vidi ravno tako slikovito, tole prehajanje toplote.

Tale moj data mining je seveda dovolj dober, če bi pa ravno študiral neko tehniko bi vam pa še dejansko resno naračunal tele zadevice. To ni vprašanje moje inteligence, bolj vprašanje prioritet.
Dve šivanki...

Thomas ::

Al nimaš prioritete, al nimaš znanja, mene nič ne zanima. Oglašaš se kot da si pameten. "ČE BI znal potem BI resno zračunal in BI nam povedal ..."

Nisi resen.

Drugače pa, če vzamemo Sonce za black body in izračunamo njegovo temperaturo, dobimo za 30 stopinj od dejanske vrednosti - 5730 stopinj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Glede konkretnega problema sploh ni tako pomembno, ali točno znaš izračunati fenomen. Saj je jasno, da nobeden ni dejansko izračunal, določeni pa s(m)o tudi kako malenkost.

Problem maš ti, kot tisti flat-earth stric, ki mu neznano telo zakrije luno. Po eni strani moraš nekako linkat na NASO, po drugi te to ubija. Pravo mučenje, ko moraš iskati slučajno na pravi način pokvarjene linke, da ustrezajo tvoji teoriji.

Morda kakšna razlika, če bi jaz bil, pa ravno iz tega področja? Še hitreje bi zašli še v večje trivialnosti, to kar verjemite. Imamo primere takšnih debat.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Double_J ::

Kakorkoli že, razpravljaj raje z Azgardom, saj je jasno, da ti pobere preveliko časa, ko moraš posebaj iskati neustrezne ter linke z napakami.

Videli smo, ne imej več tega za alibi.
Dve šivanki...

Thomas ::

Retorične sposobnosti tukaj ne zadostujejo, JJ. Na zadevo se ne spoznaš, zadeve ne razumeš in vse kar ti preostane je upanje, da so moji linki flawed in tvoji niso. To je en tak precej tvegan gamble.

Ko bom vedel, da sta z jurčkom obmoknila, bo debata šla naprej, prej ne.

Ali pa jo ti vodi, boš videl kako hitro bo čisto brez veze. Substance od tebe ali od jureta ne bo. Mau parazitirata na diskusiji, to je vajin maximum. Zato se že pospravi iz teme.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Če vstavimo v mojo simulacijo solarno konstanto zmanjšano za faktor 1,66^2 - to je takrat ko je Mars najdlje od Sonca - dobimo minimalno ekvatorialno temperaturo 220 K.

Maksimalna pri solarni konstanti zmanjšani za faktor 1,3^2 - to je takrat ko je Mars najbljižje Soncu - pa dobimo maksimalno dnevno ekvatorialno temperaturo -4 stopinje Celzija.

Zdej pa nej preveri kdor želi, kako točno je to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Ko bom vedel, da sta z jurčkom obmoknila, bo debata šla naprej, prej ne.


Če bo treba, ni izključeno, da se oglasim kadarkoli.

Nima te to kaj motit, razlagaj kar si sposoben.
Dve šivanki...

donfilipo ::

....Naj med akademsko debato kot 'filozof' dodam nekaj uporabno dotakljivega:) Opazil sem da vrli kurjači toplovodov radi na račun tobožnjega pregrevanja spuščajo meglo:) Gre takole. Vremenoslovci so roko na srce, dosegli stopnjo, kjer za par dni naprej dosti zanesljivo napovedo vreme. In napovedo. Napovedali so temperature tam do 22-23 stopinj in HOP. Kurjava tozd udri:) Ne bomo še kurili. Globalno ogrevanje. Položnice so sicer enake, a dobiček se poveča:) In ker obstaja tudi neka zakonodaja, kot vse kaže zelo relativna:), so tudi spretno zapisali, da bodo zakurili, če 2dni zaporedoma temperatura pade pod 12 stopinj in to ob 21 uri zvečer. Za našo vas je to very clever varčni ukrep. Dolgoročne izkušnje so kazale, da on 21h še ni mraz:) Ampak, ker je globalno ogrevanje, bolj za en kurac, so po podatkih za našo vas na: http://www.slovreme.eu/index.html tudi temperature ob 21h nevarno nizke in se odklopi nadebudneževa postaja:) Obstaja sicer še ena v sosedni vasi, a ta ni več relevantna. In tako mili moji smo sredi silnega globalnega ogrevanja v mrazu, kljub temu, da plačujemo položnice. Človeka zjezi. Če bodo kakšne hujše posledice, bom seveda zvesto mafijski tradiciji hitre pravice, napako odpravil s kladivom:) Ampak načeloma pa velja opozoriti, da bi morda kdo na tem polju kaj ukrenil. In enkrat za vedno zbrisal nek mit, ki že nosi prve posledice nebogljenim. Veste kot nalašč na take dogodke čakajo tudi razne gripe in viroze.
....Kar se pa tele akademske kregarije tiče, pa napeto čakam, kaj bo. Simulacija v obliki kode. In na drugi strani obljubljena simulacija. No ja. En napredek vsekakor je. Bomo videli še, če bo tokrat prerinila skozi zmerjanje 'različnih memeplexov'. Zaenkrat je v fazi, ki brez kladiva, samo daje vodo na mlin tako tistim, ki trdijo da efekta tople grede ni, kot tistim, ki šparajo na kurjavi, ki so jo dolžni, na račun tobožnjega silnega ogrevanja:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Thomas ::

Poglejte si na Wikipedio podatke za Merkur. Potem dajte v simulacijo njegovo najbližjo oddaljenost in povečajte solarno konstanto za faktor kvadrat ramerja razdalje z Zemljo. (To komplikacijo dejte skoz zaenkrat, potem bom simulacijo tako popravil, da bodo šle take reči avtomatsko).

Videli boste, da moja simulacija za Merkur dela do 1% natačno. Kapo dol!

P.S.

Ne velja za paronika ki misli, da jaz sproti popravljam podatke na Wikipedii. On naj vzame kakšen drug link za referenco, če je slučajno sposoben simulacijo zagnat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Zanimivo je tudi to, da za Mars sem včeraj naračunal maximalno temperaturo -4, na Wikipediji piše -5. Na http://www.solarviews.com/eng/mars.htm pa piše +20 stopinj Celzija.

Tukaj pa da je 10 do 20 stopinj največ, in da je povprečje -46.

http://wiki.answers.com/Q/What_is_the_t...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Meni se tale Thomasova teorija zdi kar nekako delujoča, čeprav gre malo preveč v ekstreme, pa vseeno. Bom razložil na zelo zelo poenostavljenem primeru... Vzemimo 2 ekstremna primera.

1) gravitacijsko zalockan planet, katerega čas, da se zavrti okoli svoje osi = obhodnemu času okoli sonca. V tem primeru se greje le na eni polovici in tudi seva le iz ene polovice, ker je druga polovica pač izjemno hladna. Zanemarimo toplotno prevodnost skozi kamnine. Planet tudi nima atmosfere.

absorbirano = \pi \cdot r^{2} \cdot S_{0} (napaka se odpravlja)
emitirano = \pi \cdot r^{2} \cdot \delta \cdot T^{4} (napaka se odpravlja)

Če to izenačimo, dobimo: T_{lock} = ^{4} \sqrt {\frac{S_{0}}{\delta }} (napaka se odpravlja)

In pavšalno recimo, da je povprečna temperatura planeta potemtakem (ker upoštevamo tudi temno stran planeta in predpostavimo, da je temperatura enaka 0):

T_{povpr}= \frac {^{4} \sqrt {\frac{S_{0}}{\delta }}} {2} = ^{4} \sqrt {\frac{S_{0}}{\delta \cdot 16}} (napaka se odpravlja)

2) drugi planet se vrti izjemno hitro, recimo kar neskončno hitro. Torej, sevanje sonca sprejema preko polovice planeta, seva pa povsod.

absorbirano = \pi \cdot r^{2} \cdot S_{0} (napaka se odpravlja)
emitirano = 4 \cdot \pi \cdot r^{2} \cdot \delta \cdot T^{4} (napaka se odpravlja)

Če to izenačimo, dobimo: T_{hitrovrtec} = ^{4} \sqrt {\frac{S_{0}}{\delta \cdot 4}} (napaka se odpravlja), kar je hkrati tudi enako povprečni temperaturi.



Vidimo torej, da je hitro vrteč planet povprečno za okoli koren iz 2 toplejši od gravitacijsko zalockanega planeta.
Vse je za neki dobr!

energetik ::

Ja, sej to smo izračunali že 10-20 strani nazaj. Razlika je edino ta, da si vzel, da seva mirujoč le iz projekcije=krog, mi pa da seva iz polovice krogle. Tvoj rezultat je 1,4, naš 1,2.

gzibret ::

Aja, ups, mi je verjetno ušlo... spregledal. In v čem je potem takem problem vse te burne debate?
Vse je za neki dobr!

hendriks ::

Se opravičujem, da motim tole zanimivo razpravo vendar moram tole objaviti:

Neprijetna resnica: podnebno sporočilo
Mag. Vida Ogorelec Wagner,
direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj
NAVIGATOR PUB, Logatec
15.oktober 2009 ob 20:00

Zakaj se naše podnebje spreminja na slabše?

Kakšne so rešitve?

Znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb zbujajočo hitrost procesov globalnega segrevanja. Predavanje temelji na dokumentarnem filmu Neprijetna resnica ALA GORA, za katerega je predavateljica pridobila avtorjevo licenco.

Predavanju bo sledil pogovor:
“Kdo, če ne mi? Kdaj, če ne sedaj?”

VSEBINA PREDAVANJA:
-Topla greda in zgodovina podnebja
-Posledice globalnega segrevanja:
-taljenje ledenikov
-rast temperature
-tropski viharji
-škode vremenskih pojavov
-Arktika, Antarktika in Grenlandija
-dvig morske gladine
- rastline in živali

Kaj alahko sami naredimo za boljše okolje?
Udeleženci prejmejo letaka »Kaj lahko storim?« in »10 prepostih stvari«.


Jaz žal ne morem iti, a bi se lahko kdo opogumil, se opremil z linki, mogoče kakšen print in se šel
režat tej Vidi Ogorelec Wagner? Ker da tale teroristka tupi svoje green (od Ala Gora požegnane)
ideje je pa že preveč.

energetik ::

Aja, ups, mi je verjetno ušlo... spregledal. In v čem je potem takem problem vse te burne debate?

Ne vem, jaz sem na primer skeptičen o tem, kaj nam taka poenostavljena povprečna temperatura sploh pove. Poleg tega ni upoštevane toplotne kapacitete tistih nekaj metrov ali 10 metrov skalovja.

WarpedGone ::

Povprečna ne pove ničesar pametnega. Maksimalna in minimalna temperatura sta enmau bolj smiselni. Tiste topolnne kapacitete pa zgleda da lahk tut zanemariš, dokler te zanima stvar recimo na 10% natančno.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Lonsarg ::

Tudi za to, koliko imamo na Zemlji kakih "tropskih viharjev" ali podobnih katostrofalnih vremenskih pojavo je vse odvisno od enakomernosti temeprature, torej ekstremne hladne in ekstremne tople, ne pa od povprečne.
Če ostane povprečna temperatura enaka, pa se polovica planeta ogreje za 20 stopinj, polovica pa shladi za isto, potem bomo imeli zelo močnejše vetrove, kake hurikane itd, ker se bojo ti različno hladne mase zraka začele sprehajati zelo hitro po Zemlji.
Torej vprašanje, kako topla greda vpliva na enakomernost temperature na Zemlji, če sploh?

imagodei ::

No, jaz recimo sem skeptičen, da eno železno (al kakšno že) krogelno lupino brez atmosfere lahko primerjamo z Zemljo (ali z Marsom, FWIW). Seveda moja znanje fizike ni na takšnem nivoju, da bi lahko kar tako čez prst ocenil - bi blo treba se mal zakopat v enačbe in obnovit teorijo. Daleč je že moja Fizika 1 in Fizikalna kemija...

Se mi pa zdi tale Thomasova izjava precej bolj sveti gral, kot pa hitrost rotacije:
pri Zemlji je voda dodatni izravnalni faktor. Ocean.
- Hoc est qui sumus -

Double_J ::

Za luno in mars, vsak ki zna googlat ve, koliko je temperatura, ter da kak sumljiv wiki, ali wiki answer, ki se nenadoma pojavi, ne pove nič. Zgooglaš lahko pa tudi kako za par sto evrov, sam izmeriš zelo natančno temperaturo vsaj lune. Tu se ni sploh smiselno prerekati, vsak naj si poišče.

Kdor ne verjame v green house, naj pa utemeljeno odgovori na vprašanja, ter kaj pomenijo za temperaturo?

1. Ali je pomembno koliko sončeve radiacije prepušča atmosfera?
2. Ali je pomembno koliko planetove radiacije prepušča atmosfera?
3. Ali je možno, da atmosfera prepušča več sončeve kot planetove?

Osebno pa tako mislim, da je bolje da razmislimo, kakšen vpliv če sploh ima povečevanje koncetracij CO2, saj nima smisla, da nam nek osamljen tip bremza debato.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Okapi ::

Tvoj rezultat je 1,4, naš 1,2.
Mene še vedno malo bega en citat, ki sem ga pred časom nalimal sem (glede na to, da je cifra enaka, samo razlaga drugačna). Pa bi prosil za razlago, kje je napaka.

Yes, if a planet rotates quickly the night side will radiate energy about as much as the day side (because its temperature doesn't fall very much during the night); if it rotates very slowly then night temperatures fall dramatically, and the night side radiates much less energy than the day side.
Kaj je pravzaprav sevanje energije v primerjavi s temperaturo?

So a planet with little temperature difference between day and night side loses heat more efficiently than one that has a cold night side.
A to drži?

In practice, this means that fast rotators (or planets with thick atmospheres that efficiently share heat between day and night sides) have a lower average temperature than slow rotators.
Tule sicer ni čisto jasno, a je mišljena površinska temperatura ali temperatura celega planeta. A je v obeh primerih narobe?
The theoretical maximum difference is a factor of 21/4: so the slow rotator ends up with an average absolute temperature approaching 1.2 times the average absolute temperature of the fast rotator.
Cifra je torej prava, kje je možakar naredil napako?

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Double_J ::

Nekako sem s tem vprašanjem začel debato, zdej vprašanje kako točno res je to, generalno pa bi moralo kar držati.





http://brneurosci.org/co2.html
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Luna in Mars sta povprečno približno enako topla.

Mars je daleč od Sonca, Luna ena in pol krat bližja.

Mars se hitro vrti, Luna se počasi.

Moja simulacija lepo pokriva oba in zraven še Merkurja.

Over.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Kolk na temperaturo Lune vpliva Zemlja?
- Hoc est qui sumus -

jype ::

imagodei> Kolk na temperaturo Lune vpliva Zemlja?

Zanemarljivo.

Double_J ::

Pa saj Thomas se strinja okrog tega CO2. Res me zanima, zakaj se je tole šel zadnji mesec, saj smo se skoraj skregali?

Citat:

Pravzaprav celo vemo, zakaj se CO2 tako "trapasto obnaša". Sicer je toplogredni plin, tako kot voda, čeprav malo manj, vendar za tisti konec spektra IR, ki ga absorbira CO2, je dovolj že morda polovica sedanje koncentracije CO2. Pa tudi dvakrat toliko ne bi pomenilo razlike.

Kot betonska stena. Vseeno če je debela 5, 10 ali 20 cm - vidna svetloba skoznjo ne more.

Tako, da če bi odstranili (skoraj) ves CO2 iz ozračja, bi jutra v puščavah res postala hladnejša. Ampak če bi ga vzeli samo pol, ali pa podvojili njegovo koncentracijo, pa razlika ne bi bila omembe vredna.

V tem je štos. Od neke koncentracije naprej, je zavesa že padla. Tudi če je malo debelejša, ne igra vloge.
Dve šivanki...

Double_J ::

Pa sej ni res... celo iste grafe je nalepil, kot jz malo prej. Ta je pa le prehuda.>:D
Dve šivanki...

Thomas ::

Nisi dobr razumu JJ. Jaz sem v citiranem delu skušal ljudem odpirati oči. Redukcioniram ad absurdum nasprotnikove trditve, že celo temo.

No, moja simulacija odlično prestane empirijo vseh treh nebesnih teles - Mars, Luna, Merkur - ki nimajo omembe vredne atmo-hidrosfere in vulkanizma.

Zemlja, pa je z atmosfero hladnejša, kot bi bilo na njenem mestu tako hitro se vrteče telo brez atmosfere.

Drugače rečeno. Mars in Luna sta enako cool. Mars ogreva rotacija!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Ker samo dve bistveni razliki sta med Luno in Marsom. Luna je vsaj 1,5 krat bližje Soncu in bi morala biti toplejša - rajt? Ne, ker s 30 krat hitrejšo rotacijo, Mars to nadomesti! Ob več kot pol redkejših sončnih žarkih, je povprečno približno enako topel!

ROTACIJA!

Sicer eni mislijo, da tistih nekaj milibarov atmosfere greje Mars, samo se motijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Azrael ::

Za luno planeta Mars Fobos (ang. Phobos) dobim vrednost povprečja 215K, kar je enako kot pravijo pri NASA. 8-O

Problem je, da so s programom izračunane večje razlike med minimalno (121 K, izmerjeno 161K ) in maksimalno temperaturo (340 K, izmerjeno 269K).

IMHO tukaj nastopi problem majhnosti tega kamna in njegove toplotne prevodnosti, ki ublaži temperaturna nihanja.

Drugače pa čestitke Thomasu, simulacija zaenkrat neverjetno dobro dela.
Nekoč je bil Slo-tech.

Double_J ::

Saj sem to napisal, da sta oba dovolj globoko v minusu. Če Mars prestaviš luno pa zavrtiš, dobiš kakšnih 0 stopinj MAX.

Zemlja je pa toplejša... tudi to bi zelo verjetno google našel, da si že rekel. Pol bi se pa vprašali, kdaj odpiraš oči, takrat ali zdaj? Enkrat jih res ja.:D
Dve šivanki...

Thomas ::

Azrael - hvala. Pri majhnih telesih je sigurno to, ja. Prevodnost skozi telo, zlasti na robovih, ni več zanemarljiva.

JJ - dej ti najprej zapopadi tole, gremo potem naprej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Dve šivanki...

bili_39a ::

@Okapi:
Tvoj rezultat je 1,4, naš 1,2.
Mene še vedno malo bega en citat, ki sem ga pred časom nalimal sem (glede na to, da je cifra enaka, samo razlaga drugačna). Pa bi prosil za razlago, kje je napaka.

Yes, if a planet rotates quickly the night side will radiate energy about as much as the day side (because its temperature doesn't fall very much during the night); if it rotates very slowly then night temperatures fall dramatically, and the night side radiates much less energy than the day side.
Kaj je pravzaprav sevanje energije v primerjavi s temperaturo?

Ans: sevanje je sorazmerno temp^4

So a planet with little temperature difference between day and night side loses heat more efficiently than one that has a cold night side.
A to drži?

Ans: ta trditev je srž problema. A je ena temna stran bolj neučinkovita, kot je vroča stran bolj? (hint: vroča je bolj učinkovita, kot je hladna neučinkovita) Sicer pa kaj je mislil pod učinkovita?

In practice, this means that fast rotators (or planets with thick atmospheres that efficiently share heat between day and night sides) have a lower average temperature than slow rotators.
Tule sicer ni čisto jasno, a je mišljena površinska temperatura ali temperatura celega planeta. A je v obeh primerih narobe?

Ans: Verjetno je v obeh primerih narobe. Ampak je glede voumenske povprečne temperature zelo odvisno od lastnosti materialov. Čez prst bi rekel, da je tudi povprečna volumenska temp večja pri rotatorjih.

The theoretical maximum difference is a factor of 21/4: so the slow rotator ends up with an average absolute temperature approaching 1.2 times the average absolute temperature of the fast rotator.
Cifra je torej prava, kje je možakar naredil napako?

Kdo bi videl v njegove vijuge? Začetni napačen sklep ga odpelje do konca.

Double_J ::

Tip je to pisal prosto po učbeniku... saj sem vam celo skeniral no.

Dve šivanki...

bili_39a ::

@JJ

se sicer vračamo ene 10 strani nazaj...

Na koncu tele strani manjka izračun povprečja. Vroča stran mirujočega planeta je toplejša. To je izračunal.

Ja, menda res.

Double_J ::

se sicer vračamo ene 10 strani nazaj...


Kaj potem sprašuješ, kako je dobil, kar je dobil? Točno po tem, kar sem prilepil. Če je oboje napačno je pa to druga stvar!

Ena malenkost verjetno ja, na katero nismo več bili tako pozorni, potem ko smo predhodno razkrili cel niz Thomasovih nesmislov.

28x rotacija pa luno ogreje nič bolj kot sonce ogreje mars, če ga postaviš poleg lune. Kalkulacija 1.5AU je sploh najenostavnejša.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

bili_39a ::

Kaj potem sprašuješ, kako je dobil, kar je dobil? Točno po tem, kar sem prilepil. Če je oboje napačno je pa to druga stvar!


Ne, Okapijev citat je z enega formuma. Dobesedno. Daj v google, če ne verjameš. Je pa možno da je bral isti učbenik ;)
««
158 / 386
»»