Global warming

je kdo prebral
dekriptirana poročila zanstvenikov pravijo da se ohlajamo... gre spet za svnj... nateg kot pri gripi???

januar zlo mrzel npr....

Zadnjih deset let se že ohlajamo. Še par let bo tkole in potem zopet kakih deset let ogrevanje. Nič novega pod soncem.

To smo že imeli... Čez par smo šli, potem pa je nekdo zgubil voljo do tega

Prvo kot prvo - okoli Sonca ne potuje po krožnici, ampak po elipsi, zato se razdalja od Sonca tekom leta kar precej spreminja.

Ampak, drugo kot drugo, ta sprememba razdalje praktično ne vpliva na segretost Zemlje. Zimo imamo takrat, ko je Zemlja bližje Soncu kot poleti.

O.

Okapi je 2. feb 2010 ob 12:13 izjavil:

Samo dobra polovica Američanov verjame v globalno segrevanje,

Polovica Američanov tudi verjame, da je Zemlja stara 10.000 let in da jo je v sedmih dneh ustvaril Bog. Tako da to je kvečjemu zaskrbljujoč podatek

to verjetno tisti ki ne verjamejo v segrevanje...

btw, dons je grozno vroč dan in sploh ne vem kako bo z jago... jebem CO2!!!

Misliš kislo zelje? Verjetno. Bolj kot je toplo, bolj se kisa. Enim se je zgleda že.

Z opotekanjem misliš na precesijo ali revolucijo? Magnetno polje pa baje kr precej vpliva na temp., kako stopinjo ali dve, gledano s stališča povezave sonce-magnetno polje-kozmični žarki-oblaki. Povzemam na pamet:)

z opotekanjem imam v mislih precesijo - dejansko me zanima ce vemo za koliko zemlja poskakuje od svoje idealne poti, ne samo zaradi lastne gravitacije, ampak tudi zaradi vplivov lune ali pa jupitra

Magnetno polje pa baje kr precej vpliva na temp., kako stopinjo ali dve

z magnetnim poljem ciljam pa na eno drugo rec. magnetna pola se premikata, vsako leto po malem, ampak dovolj hitro, da se v 50 letih nabere precej. sigurno se z njima premika tudi "zima" in mogoce (to je povsem wild guess) je najbolj mrzla tocka na magnetnem in ne na severnem polu in sta se v zadnjih 300 letih ta dva zgolj slucajno poklopila, ce pa je pred 50000 leti bil magnetni pol sredi danasnje svice, je bila evropa pod ledeno kapo, grenlandija in severno morje pa cisto kopna - ampak kot pravim, to je le divje ugibanje, ker nimam dovolj znanja, lahko mi pa razlozite zakaj je to nemogoca ideja

Nihče ne ve. Nobody. Ker je izračun prezapleten. Očitno precej skače naš planet.

Tale je pa hudo bosa....!

Analiticne resitve za problem mnogo teles resda nimamo, so pa numericni modeli ekstrremno tocni, polozaj teles v soncnem sistemu lahko izracunajo zelo natancno, mnooogo let naprej in nazaj, n. pr:

http://ssd.jpl.nasa.gov/?horizons

z opotekanjem imam v mislih precesijo - dejansko me zanima ce vemo za koliko zemlja poskakuje od svoje idealne poti, ne samo zaradi lastne gravitacije, ampak tudi zaradi vplivov lune ali pa jupitra

Zaradi lastne gravitacije se pot seveda ne spreminja.
Tudi precesija s potjo nima veze To je opletanje nagiba osi, in je zelo dobro poznano in izmerjeno.
Ostale vplive (Luna, Jupiter) pa zgornji link zelo lepo poracuna!

Še so nekorumpirani znanstveniki...

Kar se tiče Vladimirja Paara, ta je bil vedno trezen in pameten človek.

Kar se tiče predavanja Alkalaja, je OK, a ni dovolj za 2009. Mogoče za 2003, kar je stara tale tema.

Ja, se je zavedal tega problema. Ampak takšnih fluktuacij kot so običajne, razen v našem sonćnem sistemu kjer so pa le malo manjše a še vedno velike, si še pred 20 leti ni nihče predstavljal.

Relativna, a nikakor absolutna stabilnost našega sistema, izvira najbrž predvsem iz štirih plinskih orjakov. Pa bi bila že dva huda redkost.

Zadeva je dokaj stabilna. Vsaj bila je - skozi cel mesozoik in pol terciarja... tak od oka - 100 milijonov let. Nobenih poledenitev ni bilo vmes, klima pa cel čas prijetno topla (dosti bolj kot danes). Tako generalno. Manjše fluktuacije seveda niso izključene.

Lagrangeova stabilnost ni tako granted, kakor gzibret misli.

http://www.astro.washington.edu/users/r...

http://www.astro.washington.edu/users/r...

Resonanca gravitacijskih učinkov pokrompiri orbite. Mamo prekleto srečo, da naš sistem je vsaj ene toliko stabilen in koncentričen kolikor je. A že 1% sem in tja je lahko razlika med ledeno dobo in vročim obdobjem. 1% je hkrati manj, kakor Zemlja "normalno" dela oscilacije letno.

> ...soncevo aktivnostjo...

Tule smo zelo bosi. Sem spisal novico na to temo, upam, da bo kmalu objavljena.

> Lagrangeova stabilnost ni tako granted, kakor gzibret misli.

Jaz sem povzel, kaj je zapisano v sedimentih. Torej striktno iz geoloških opazovanj.

Sicer pa se vsak sam lahko prepriča. Npr. ko leze gor na Krn kakih 200 višinskih metrov višje, kot je planina Kuhinja pa do vrha Krna, prehodi nekaj 10 milijonov let sedimentov, in praktično nobene razlike v sedimentaciji in fosilni združbi.

Thomas, a obstaja kje kakšna vsaj pribljižno lepa razlaga, kako naj bi se Zemlja in ostali planeti selili po osončju v preteklosti?

Zadeva je dokaj stabilna. Vsaj bila je - skozi cel mesozoik in pol terciarja... tak od oka - 100 milijonov let. Nobenih poledenitev ni bilo vmes, klima pa cel čas prijetno topla (dosti bolj kot danes). Tako generalno. Manjše fluktuacije seveda niso izključene.

Obstaja povsem uradna razlaga za opisano, tak od oka se da tole pojasnit z atmosferskimi in geološkimi dejavniki, povsem brez gravitacijskih zunanjih vplivov planetov (pustimo nutacijo in precesijo, s tem mislim na nestabilnost in odstopanja od idealnih orbit brez dodatnih teles)! Če že razvijate nove teorije tudi razložite odstopanja - od kje cca 100 milijonov let "stabilnost", ki ji naenkrat sledi nestabilnost in ledene dobe?

Mamo prekleto srečo, da naš sistem je vsaj ene toliko stabilen in koncentričen kolikor je. A že 1% sem in tja je lahko razlika med ledeno dobo in vročim obdobjem. 1% je hkrati manj, kakor Zemlja "normalno" dela oscilacije letno.

In gravitacijski vplivi planetov skupno doprinesejo manjše fluktuacije (na krajši skali) kot je razlika gravitacijskega vpliva sonca (perifelij in afelij zemlje), če se kdo sprašuje zakaj niso ledene dobe bolj pogoste, vsaj enkrat letno ali na par desetletij, sj v času ko zemlja kroži okoli sonca ves čas "fluktuira" pod tem zunanjim vplivom od svoje idealne poti in se po vašem nabere - je odgovor, sj so - zima vs. poletje! :)

Kar se "stabilnost" in klime tiče pa:
Milankovičevi cikli se sicer lepo poklopijo z obdobji geološke preteklosti, ne razložijo pa vsega popolnoma, ne razložijo npr. korelacij med atmosferskimi, geološkimi dejavniki in sončno aktivnostjo ter klimo v preteklosti...

A bi se dalo potegnit vzporednice med gravitacijskimi efekti zunanjih planetov na zemljino orbito, geolosko aktivnostjo zemlje(izbruhi), soncevo aktivnostjo, globalno temperaturo in morda se temperaturo oceanov in gibanje morskih tokov? Ce kje obstaja kaka preglednica, bi jo rad videl:)
A saj vem da ne obstaja(se)...

Seveda obstaja, natanko to je delal IPCC! Maš pa na strokovnih faxih dost kvalitetnega branja na to temo,za laike razumljivo branje najdeš v obliki semiinarjev, samo googlaj, padle so celo diplomske na to temo (kjer se ne trosi klobas):

1
2

Npr. ko leze gor na Krn kakih 200 višinskih metrov višje, kot je planina Kuhinja pa do vrha Krna, prehodi nekaj 10 milijonov let sedimentov, in praktično nobene razlike v sedimentaciji in fosilni združbi.

Pol bo pa še kdo trdil, da je na Krnu bilo včasih morje...

Ni res. Če bi bila samo Sonce in Zemlja, bi bila tudi 10 krat bolj sploščena orbita perfektno stabilna, čeprav bi bile sile f periheliju 100 krat večje kot v afeliju. Bi trajala milijarde in milijarde let.

Glede sonca in afelij itd sem imel v mislih le vpliv v spremebah orbite na klimo, v trenutnem sistemu (nisem govoril o stabilnosti in hipotezah kako bi bilo, če bi imeli samo 2 telesi)... Mogoče sem se nerodno izrazil. In pazi ko govoriš o obliki in stabilnosti orbite kot da je odvisna le od števila teles!

A ko en Jupiter z delom promile gravitacije Sonca periodično gnoji, Zemljo komot zanese mau.

Sigurno, sj to se opazi v Milankovičevih ciklih.

Šele ko smo prvič pogledali druga osončja, pred kakšnim desetletjem, je (začuda) ta "neharmonični", ali "kaotični" aspekt prišel na dan.

No tole ja pa bolj zanimiva izjava, ki najbrž ni povsem točna in jo vzamem z rezervo. Najbrž pa je delno nekaj res na tem in je zadeva sledila iz preračunavanja orbit ali česa podobnega. Sepravi je bila stabilnost oz. nestabilnost prej ugotovljena analitično ali iz simulacij....

> Sigurno, sj to se opazi v Milankovičevih ciklih.


Če koga kaj več zanima na to temo, in kako se ti cikli odražajo v sedimentih: klik - poglejte field trip P56

Bil tam in si ogledal "v živo".

http://www.zurnal24.si/znanost-in-tehno...

he he :)

Prevara ili ne?
Globalnog zagrijavanja nema od 1995. godine
Ugledni profesor, koji se nalazi u centru velike afere koju britanski mediji nazivaju "Climategate", čiji su podaci bili ključni za teoriju o klimatskih promjenama rekao je da imao problema u čuvanju informacija.

Njegove kolege su rekle da je profesor Phil Jones izgubio papire koji su relevantni za teoriju o globalnom zagrijavanju.

On je za BBC priznao da ima problema sa organizacijskim vještinama, da mu je kancelarija zatrpana gomilama papira i da mu čuvanje i praćenje podataka nije dobro kao što bi trebalo biti. Podaci su ključni za čuveni "grafikon hokejaške palice", koji su zagovornici globalnog zagrijavanja koristili da potkrijepe teoriju.

On je, također rekao da postoji vjerovatnoća da je temperatura na Zemlji bila veća u srednjem vijeku nego danas, sugerišući da globalno zagrijavanje nije fenomen stvoren ljudskom rukom. Dodao je da u posljednjih 15 godina nije bilo statistički značajnijeg zagrijavanja planete.

Profesor Jones nalazi se pod lupom javnosti nakon što je smijenjen sa pozicije direktora Odjela za klimatsko istraživanje na Univerzitetu East Anglia, nakon što su "procurili" emailovi koji dokazuju da su naučnici manipulirali podacima.

Podaci koji su skupljani iz stotina meteoroloških stanica širom svijeta, godinama su korišteni kao podrška naporima Ujedinjenih nacija da privole zemlje na smanjenje emisije štetnih materija.

Počasi se kaže neumnost, počasi.


Ps.: A kdo kaj ve, kje je jure s svojim modelom?

Thomas: predlog za dodatek k povzetku na prvi strani.

S tem, ko je Jones priznal, da je srednjeveška otoplitev bila toplejša od sedanjih temperatur, smo dobili skeptiki precejšen argument. Morda je to dejstvo s temle intervjujem vred vredno objaviti v povzetku?

Warming ni več najbolj popularen, so ostale zadeve...

http://www.zurnal24.si/znanost-in-tehno...

Kar se tiče Vladimirja Paara, ta je bil vedno trezen in pameten človek.

"Granica Hrvatske i Slovenije bit će isključivo kopnena. Baš sam nedavno nekim Slovencima objašnjavao da se bez razloga spore s nama kad morske granice u budućnosti ionako neće biti."

Tole je že bleknil vrhunsko bedarijo. Če se bo morje umaknilo, bo še toliko bolj pomembno, kje je šla morska meja.

O.

Thomas je 15. feb 2010 ob 15:18 izjavil:

Se strinjam, da bi bilo smiselno, samo ni odvisno od mene.

Ampak nam pa ostane pojasniti in razjasniti ZAKAJ, je CO2 tako impotenten. Zato ker ga sproti izpira dež in sploh ne narašča tako kot nam trobijo? Zaradi tega ker je toplogrednost sama po sebi bluz - razen seveda, če nimaš vrtnarske tople grede, seveda.

To še ostane.

No, takole je, ane. Učinek tople grede je čisto realna stvar, zemljo ogreje za dobrih 22°C. Zavedati pa se moramo, da učinek je dodatnih toplogrednih plinov vedno manjši - vsaka nova molekula CO2 doprinese malce manj k celokupnemu segrevanju.
To se tudi pokaže pri naših vrednostih, saj naj bi 20% povečanje ogljikovega dioksida povzročilo ogrevanje za nekje 0,5°C ali še nekaj manj. Nekaj od tega segrevanja pripada toplogrednim plinom, če pa vse je pa drugo vprašanje.
Poleg tega se moramo zavedati, da je najpomembnejši toplogredni plin vodna para, ki nanese do 36-70% celotnega efekta. Tak razpon je predvsem posledica tega, da se količina vodne pare v ozračju močno spreminja. Ogljikov dioksid nanese nekje 10-25% celotnega segrevanja (v nemali meri je tale razpon odvisen od variabilnosti količine vodne pare).

Ogljikov dioksid je popularen zato, ker smo za njegovo povečanje in nenavadno visoke vrednosti za zadnja stotistočletja dokaj nedvomno krivi ljudje in ker res ima nekaj vpliva na globalno segrevanje.

Sam menim, da bi bilo potrebno občutno zmanjšati uporabo fosilnih goriv, vendar ne toliko zaradi ogljikovega dioksida in ostalih onesnaževal kot zaradi tega, ker dajejo (predsem je tu ključna nafta) preveč vpliva v roke ljudem, ki to potem izkoriščajo v lasten prid na škodo drugih. To so lahko ali kaki ameriški naftarji ali pa denimo Hugo Chavez in Iranske mule. Najbrž pa tudi ni ravno koristno, če svojo atmosfero, ki jo navsezadnje dihamo, uporabljamo kot greznico.

V tem smislu močno podpiram razvoj novih alternativ, ki to dejansko so - npr. povečanje izrabe jedrske energije, razvoj fuzijske energije (ja, vem da je že 40 let energija prihodnosti, za katero nam rabi samo še 30 let), potem kake geotermalne, pa plimovanje in podobno. Ne smemo pa si dovoliti pristopa, ki nam bi drastično zmanjšal možnosti prilagajanja okolju, kot ga zagovarja npr. Greenpeace.