Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming
Temo vidijo: vsi
Double_J ::
Trdim pa, da se pretvorba sončevega svetlobnega spektra, ki ima težišče recimo nekje okoli vidne svetlobe, pretvarja pri hitreje vrtečem se planetu v IR centriran spekter, ki nadaljuje svojo pot v Vesolju, pri višji povprečno temperaturi, kot pri počasneje vrtečem se planetu.
Se pravi povprečna površinska temperatura je večja? Kakšna pa je povprečna temperatura celotnega telesa?
Se ti kaj vrti v glavi od tele fiske?
Mah ne... čakam zej tele izračune od lune, ki se vrti kot zemlja.
Dve šivanki...
energetik ::
W1 in Thomas, kaj pa če bi vidva zapisala tele enačbe? Povprečna temperatura v odvisnosti od kotne hitrosti, pa še od velikosti kugle?
No, zdaj nimam časa, ampak me je pa zaedva začela zanimati in se bom spravil tole zračunat. Vzel bom železno kuglo in pripadajočo specifično toploto ter specifično toplotno prevodnost. Toplotni tok s Sonca ~1000W/m2. Temperaturo vesoljskega ozadja pa recimo 2K. Me prav zanima, kaj bo ven prišlo.
Itak smo pa že ugotovili, da je o povprečni temperaturi te kugle brez veze govorit, ker ne predstavlja neke fizikalne lastnosti. Glede povprečne temperature si preberite un člank od Kitazbrado v ZT. Sicer pa ne vem, zakaj to pišemo v PČ, če je dal Kitzbrado kopijo teme v ZT.
No, zdaj nimam časa, ampak me je pa zaedva začela zanimati in se bom spravil tole zračunat. Vzel bom železno kuglo in pripadajočo specifično toploto ter specifično toplotno prevodnost. Toplotni tok s Sonca ~1000W/m2. Temperaturo vesoljskega ozadja pa recimo 2K. Me prav zanima, kaj bo ven prišlo.
Itak smo pa že ugotovili, da je o povprečni temperaturi te kugle brez veze govorit, ker ne predstavlja neke fizikalne lastnosti. Glede povprečne temperature si preberite un člank od Kitazbrado v ZT. Sicer pa ne vem, zakaj to pišemo v PČ, če je dal Kitzbrado kopijo teme v ZT.
Lonsarg ::
No .. Asgardu očitno počasi pronica ...
Aha da atmosfera ohladi Zemljo je res edini zakluček iz tega, ker bi Luna brez atmosfere imel višjo temperaturo.
Na miljavžnt drugih dejavnikov si pa pozabu.
Na katih milardtaužent pa? Samo enga povej.
Res povej kaj se po tvojem zgodi z toploto, ki jo balon oda na Luni z in na Luni brez atmosfere.
Kaj se zgodi? Ja v Vesolje se razprši, kaj pa drugega, luba duša! Samo da se pri hitreje vrtečih se nebesnih telesih to dogaja pri višji temperaturi.ž
Ti pa res ne zastopiš, mor prvi stavek je imal namen zveneti tako naumno, da bi se zavedal ti da je napečen. Očitno ne dojameš.
Imaš različno odbojnost enga in druzga planeta, en ma seveda tako sestavo da več odbije in drug da manj, en več absorbira drug manj absorbira, en ima drugačen virt toplote sm v sebi kot drug, en je manjši od drugega in ma zato rezlično razmerje med površino in volumnom in torej se razlikuje po hitrosti oddajana toplote.
Res si ga mimo usekal z tole pirmerjavo, lej sonce ima 5000K večjo površinsko temperaturo kot zemlja, torej zemljo atmosfera za 5000K ohlaja! Ej kako dobro ti to razmišljaš...
Balon pa, to je moj point, atmosfera vpija del svetlobe, ki bi jo balon hotel oddate, po tvojem gre pač kar vse skozi atmosfero, no comment...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
WarpedGone ::
energetik, če se boš ti lotu, se men ni treba. Najlepš bi sicer blo, da bi se tega lotu tist, ki je s tem začel. Predpostavke so čist ok. Itak nas zanima samo T(t), in (še) ne točne cifre za nek realen planet (luno).
Edit: z upoštevanjem toplotne prevodnosti se boš verjetno po nepotrebnem zapletu. Predpostavi raje da je krogla votla z recimo 10 cm debelo lupino, ki se v globino enakomerno segreva. Za demonstracijo gibanja T(t) bo to dovolj.
Edit: z upoštevanjem toplotne prevodnosti se boš verjetno po nepotrebnem zapletu. Predpostavi raje da je krogla votla z recimo 10 cm debelo lupino, ki se v globino enakomerno segreva. Za demonstracijo gibanja T(t) bo to dovolj.
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
Lonsarg ::
Pa dajte mal nazaj pogledat, sem čisto lepo še brez enot napisal, da bo lažje razumljivo, če ti tisto ni razumljivo, potem ko ti bom temperaturo napisal z (T-x)^4 ti bo še manj, zato nisem šel konkretno pisat številk, lahko si pa kasneje uzamem cajt, če res tako želite...
Double_J ::
Hehe, koliko bi morala biti venera šele mrzla. Vrti se počasi 243 zemeljskih dni! Poleg tega je samo 1.38x blizje soncu. Flux= 0,87.
http://books.google.si/books?id=v_6PbAf...
Kar izračunajte, kako topla bi bila brez amtosfere, kake 3x manj kot je sedaj!
1. With no atmosphere, Venus would have a surface temperature of 130oC
2. With global clouds (which are present) but no greenhouse effect, Venus would have a surface temperature of minus 50oC
3. With global clouds and the actual greenhouse effect, Venus's real surface temperature averages at 470oC
http://books.google.si/books?id=v_6PbAf...
Kar izračunajte, kako topla bi bila brez amtosfere, kake 3x manj kot je sedaj!
1. With no atmosphere, Venus would have a surface temperature of 130oC
2. With global clouds (which are present) but no greenhouse effect, Venus would have a surface temperature of minus 50oC
3. With global clouds and the actual greenhouse effect, Venus's real surface temperature averages at 470oC
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
energetik ::
Edit: z upoštevanjem toplotne prevodnosti se boš verjetno po nepotrebnem zapletu. Predpostavi raje da je krogla votla z recimo 10 cm debelo lupino, ki se v globino enakomerno segreva. Za demonstracijo gibanja T(t) bo to dovolj.
Se strinjam, vzel bom 10cm lupino (mogoče bolje par metrov), ki je navznoter popolno izolirana, da se ne ukvarjamo prehodi toplote po železu. Poleg tega bom predpostavil, da toplota tako počasi prehaja iz dnevnega dela na nočni, da se to zanemari proti hitrosti vrtenja.
Double_J ::
Pa tole, kako se to vklopi?
Solar System, creating surface temperatures of over 460 °C (860 °F).[31] This makes Venus's surface hotter than Mercury's which has a minimum surface temperature of -220 °C and maximum surface temperature of 420 °C,[32] even though Venus is nearly twice Mercury's distance from the Sun and thus receives only 25% of Mercury's solar irradiance.
Solar System, creating surface temperatures of over 460 °C (860 °F).[31] This makes Venus's surface hotter than Mercury's which has a minimum surface temperature of -220 °C and maximum surface temperature of 420 °C,[32] even though Venus is nearly twice Mercury's distance from the Sun and thus receives only 25% of Mercury's solar irradiance.
Dve šivanki...
Double_J ::
Da ne pozabimo za kakšno atmosfero gre.
The atmospheric pressure at the surface of Venus is about 92 times that of the Earth, similar to the pressure found 910 metres below the surface of the ocean. The atmosphere has a mass of 4.8 × 1020 kg, about 93 times the mass of the Earth's total atmosphere.
The mean surface temperature of Mercury is 442.5 K,[3] but it ranges from 100 K to 700 K[45] due to the absence of an atmosphere and a steep temperature gradient between the equator and the poles.
The atmospheric pressure at the surface of Venus is about 92 times that of the Earth, similar to the pressure found 910 metres below the surface of the ocean. The atmosphere has a mass of 4.8 × 1020 kg, about 93 times the mass of the Earth's total atmosphere.
The mean surface temperature of Mercury is 442.5 K,[3] but it ranges from 100 K to 700 K[45] due to the absence of an atmosphere and a steep temperature gradient between the equator and the poles.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
Nehej metat linke, JJ. Vsaj zaenkrat.
Najprej bo potrebno razčistiti tole. Famozna "povprečna temperatura", je za hitreje vrteči se planet večja OB DRUGIH RELEVANTNIH POGOJIH ENAKIH.
Se pravi, če je oddaljenost od Sonca približno ista in da recimo planeta oba nimata atmosfere.
To razčistimo najprej, potem gremo lahko naprej.
Najprej bo potrebno razčistiti tole. Famozna "povprečna temperatura", je za hitreje vrteči se planet večja OB DRUGIH RELEVANTNIH POGOJIH ENAKIH.
Se pravi, če je oddaljenost od Sonca približno ista in da recimo planeta oba nimata atmosfere.
To razčistimo najprej, potem gremo lahko naprej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Torej Thomas! Zakaj je venera toplejša od merkurja, če je merkur 2x bližji, poleg tega pa se dosti hitreje vrti?
Zaradi atmosfere! Ti pa si govoril kako atmosfera hladi planet. Bluziš tudi ti sory...
Zaradi atmosfere! Ti pa si govoril kako atmosfera hladi planet. Bluziš tudi ti sory...
Dve šivanki...
Lonsarg ::
Kar izračunajte, kako topla bi bila brez amtosfere, kake 3x manj kot je sedaj!
1. With no atmosphere, Venus would have a surface temperature of 130oC
2. With global clouds (which are present) but no greenhouse effect, Venus would have a surface temperature of minus 50oC
3. With global clouds and the actual greenhouse effect, Venus's real surface temperature averages at 470oC
Lepo da si vse 3 točke podal, da se vidi da imamo več različnih debat. Ti bom verjel, glede na ta vir. Atmosfera znžuje povprečno temperaturo planeta, nisem nikoli trdil obratno, nisem nikoli o atmosferi govoril sploh.
Tukaj se potem jaz ti in Thomas in še kdo strinjamo.
Ampak potem poglej pa tretjo točko. Če imaš pa toplo gredo je pa precej bolj topla, kot je sedaj, kar Thomasa skušam prepričati. Da topla greda segreva Zemljo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Double_J ::
Atmosfera znžuje povprečno temperaturo planeta, nisem nikoli trdil obratno, nisem nikoli o atmosferi govoril sploh.
Atmosfera zvišuje temperaturo planeta, kaj ti ni jasno?
Venera je toplješa od merkurja, pa je dalj od sonca, ker ima ogromno atmosfero.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Lonsarg ::
Aja no pardon, ja zvišuje, glede na tvoj link, pa nima veze nisem nikoli o atmosferi sploh govoril to se vi nekaj med sabo, mi je prav vseeno ali se zvišuje ali znižuje.
No pa dokaz, da se hitreje rotirajoče telo počasneje ohlaja:
Najprej čisto v splošnem oddajanje toplote neke kugle je odvisno od temperaturo preko štefanovega zakona P=T^4*lamba.
Povprečna temperatura bo naprimer Tp.
Povprečna je dnevna plus nočna polivic se strinjate? Td+Tn=2*Tp
In za enako temperaturo je dnevna večja, kot je nočna manša, v povprečju seveda.
Td=Tp+x
Tn=Tp-x
Oddana toplota podnevi je P=(Tp+x)^4*lambda=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4)
Nočna toplota P=(Tp-x)^4*lambda=lambda*(Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Torej zdej moram samo dokazati, če je x večji, torej mamo počasneje rotirajoče telo, da je potem povprečna temperaturo nižja. Hm kako se pa tega lotit.
Ja prejeta toplota je enaka oddajni, ker imamo sistem v ravnovesju, torej skupna oddjna moč je enaka prejemni moči Sonca.
In skupna oddajna moč je seštevek dnevne in nočne, torej:
P=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4+Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Ta je res pri večjem x večja, morala bi biti pa enaka, ker mora biti vedno enaka rejeti sončevi, torej sledi ta je Tp manši, da imamo bilanco.
počasneje rotirajoči planet=x je večji=Tp je manši
Na še bolj znansveni ravni ti tega pač ne znam razložit.
No pa dokaz, da se hitreje rotirajoče telo počasneje ohlaja:
Najprej čisto v splošnem oddajanje toplote neke kugle je odvisno od temperaturo preko štefanovega zakona P=T^4*lamba.
Povprečna temperatura bo naprimer Tp.
Povprečna je dnevna plus nočna polivic se strinjate? Td+Tn=2*Tp
In za enako temperaturo je dnevna večja, kot je nočna manša, v povprečju seveda.
Td=Tp+x
Tn=Tp-x
Oddana toplota podnevi je P=(Tp+x)^4*lambda=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4)
Nočna toplota P=(Tp-x)^4*lambda=lambda*(Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Torej zdej moram samo dokazati, če je x večji, torej mamo počasneje rotirajoče telo, da je potem povprečna temperaturo nižja. Hm kako se pa tega lotit.
Ja prejeta toplota je enaka oddajni, ker imamo sistem v ravnovesju, torej skupna oddjna moč je enaka prejemni moči Sonca.
In skupna oddajna moč je seštevek dnevne in nočne, torej:
P=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4+Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Ta je res pri večjem x večja, morala bi biti pa enaka, ker mora biti vedno enaka rejeti sončevi, torej sledi ta je Tp manši, da imamo bilanco.
počasneje rotirajoči planet=x je večji=Tp je manši
Na še bolj znansveni ravni ti tega pač ne znam razložit.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Thomas ::
Ne prehitevaj, JJ. Jaz sem povedal, da hitreje vrteča se Luna bi bila povprečno toplejša kot je zdaj Zemlja, če so vsi ostali pogoji enaki. Čakamo energetika da izračuna, da toplejša kot Zemlja, jaz sem že.
POTEM sem se pripravljen pogovarjati naprej.
POTEM sem se pripravljen pogovarjati naprej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Ne prehitevaj, JJ. Jaz sem povedal, da hitreje vrteča se Luna bi bila povprečno toplejša kot je zdaj Zemlja, če so vsi ostali pogoji enaki. Čakamo energetika da izračuna, da toplejša kot Zemlja, jaz sem že.
POTEM sem se pripravljen pogovarjati naprej.
Zaradi mene lahko računa, raziščimo vse aspekte.
Debata pa se je začela okoli učinka atmosfere na temperaturo planeta. Ti si rekel, da ohlaja, jaz da segreva. Mislim, da sem že tako našel dovolj potrditev, da glede tega debata res ni več potrebna. Torej gremo res lahko še kot zanimivost na debato o rotiranju.
Dve šivanki...
Thomas ::
Debata o rotiranju je ključna. Ko namreč izračuaš, da bi bila kot Zemlja hitro vrteča se Luna POVPREČNO TOPLEJŠA od Zemlje ... nimaš kam s "toplo gredo".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Pač smo našli boljši primer, kot je tale z luno, kjer naj bi nekaj računali.
Venera in Merkur. Merkur bližje soncu + hitreje se vrti + nima atmosfere.
Fantje, pa saj to so 3 muhe na en mah.
Venera in Merkur. Merkur bližje soncu + hitreje se vrti + nima atmosfere.
Fantje, pa saj to so 3 muhe na en mah.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Lonsarg ::
Thomas sem ti z lepim primerom napisal zakaj topleša Luna ni noben dokaz, okoli tople grede. Sonce z 5000K bi po tvojem mennju imel enako temperatuo če bi se enako hitro kot zemlja vrtel?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Thomas ::
Sonce Asgard, je kot ti pod kovtrom. IZVIR toplote. Ne sprejemnik kot planet. Štekaš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Sonce Asgard, je kot ti pod kovtrom. IZVIR toplote. Ne sprejemnik kot planet. Štekaš.
Ja točno! Bravo! Si doumel moj point, ne moreš primerjati SOnca pa Zemlje, ker sta tako različna, v tem primeru celo en oddaja toploto veliko več kot drugi in je zato zelo različen. Luna pa Zemlja sta pa kar dva enaka planeta, ko samo atmosfea manka Luni da gremo gor živet ja...
In Atmosfera bi po tvoje ohladila Luno za 5 stoping, da bi ta bila enaka zemljini pri enaki rotaciji, ziher.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Double_J ::
Kaj pa debata o učinku tople grede Double J? Tudi ta še ni končana po mnenju Thomasa...
Hočeš rečti o človeškem učinku? Ker z mojim primerom je debata gotovo over, ker izpodbije prav vse njegove argumente.
Dve šivanki...
Lonsarg ::
Ne o človeške učinku se mislim da vsi strinjamo, oziroma o učinku CO2, ampak on je trdil da sploh ne obstaja topla greda, da je to zmišlen pojav za GW gonjo, čeprav je bil dokumentiran že zgodovinsko daleč in nima prav nič veze z GW.
Double_J ::
Potem naj odgovori... kako je Venera bistveno toplejša od Merkurja, če je dlje. Ne more? Lahko ti?
Si že v zgornjem postu.
Si že v zgornjem postu.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
on je trdil da sploh ne obstaja topla greda, da je to zmišlen pojav za GW gonjo, čeprav je bil dokumentiran že zgodovinsko daleč in nima prav nič veze z GW.
Seveda. To trdim. Ena stara napaka, ki je omogočila tudi tole histerijo okoli katere se vsi strinjamo. Vsaj velika večina, tule.
Ampak sama osnovna ideja, je neumnost. Zemlja ima atmosfero, Luna nima, a bi bila Luna povprečno toplejša, če bi jo zaspinali hitro kot se vrti Zemlja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Maš Mars, ki se že enako vrti, zakaj bi Luno spinal. mars je najbolj podoben planet našemo trenutno. In Mars je brez učinka tople grede povprečno mrzlejši od Zemlje, -63C Sam Če hočemo na Masu kdaj ćivet je vse ka moramo postaviti umetno toplo gredo stekleno, notri raslinjak in maš okolje na katerem se da živeti. Topla greda je tisto kar mu manka. Atmosfero ima, eno bolj bogo sicer.
Double_J ::
Nebi bila toplejša od zemlje. Tudi Merkur ni od Venere, pa je še bližje soncu ter se še hitreje vrti.
Nima kaj biti luna toplejša do zemlje.
Azgard ne omenjaj mu Marsa... ker bo lahko rekel, da je dlje stran od sonca. Kar pa ne bo mogel rečti za Merkur-Venera.
Nima kaj biti luna toplejša do zemlje.
Azgard ne omenjaj mu Marsa... ker bo lahko rekel, da je dlje stran od sonca. Kar pa ne bo mogel rečti za Merkur-Venera.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Lonsarg ::
Pa ne gre za primerjanje samo, jaz hočem pokazati da ne moreš različnih planetov primerjati med sabo, kaj šele naravni satelit in Luna. Maš albedo drugan in take reči, ne bo mi zdej trdil da dva planeta brez atmosfera z enako rotacijo in enako obsevanostjo od Sonca imata kar enako temperaturo, to pač nikoli ne drži.
Double_J ::
Zdej ne vem, povej še ti zakaj je Venera bistveno toplejša od Merkurja?
Da sploh vidim, ali se strinjava ali ne.
Da sploh vidim, ali se strinjava ali ne.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Lonsarg ::
Ne vem, ker se nisem poglobil. Ampak glede na prebrano je edn od dejavnikov, da je toplejša ziher zato, ker v nasprotju z merkurjem ima učinek tople grede. če ima še kater drug dejavnik, ki tudi vpliva na to da je toplejša bi mogu se pa še pozanimat, za tega lahko edino trdim 100% da ja.
Double_J ::
Potem se seveda strinjava. Še kdo tu, ki priznava to za ključni dejavnik? Gani-med?
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
dzinks63 ::
Merkur rotira trikrat v dveh svojih letih. Pri tem se k Soncu obrnjena stran segreje skoraj do 500°C, senčna stran pa se ohladi na -183°C. Merkur je precej podoben Luni: njegovo površje je zelo kraterizirano in zelo staro. Merkur ima zelo tanko atmosfero.
Venerin zrak je mešanica strupenih plinov. Da se enkrat zavrti okoli svoje osi, Venera potrebuje kar 243 Zemljinih dni. 85% njenega površja prekrivajo velike planjave vroče lave in na njej funkcionirajo ognjeniki. Njena atmosfera je zelo gosta, kar 90-krat gostejša od Zemljine, planet pa je zavit v goste oblake, predvidoma iz žveplove kisline. Temperatura na Veneri naraste tudi do 480°C. V njenem ozračju divjajo veliko hujši viharji, kot na zemlji.
Venerin zrak je mešanica strupenih plinov. Da se enkrat zavrti okoli svoje osi, Venera potrebuje kar 243 Zemljinih dni. 85% njenega površja prekrivajo velike planjave vroče lave in na njej funkcionirajo ognjeniki. Njena atmosfera je zelo gosta, kar 90-krat gostejša od Zemljine, planet pa je zavit v goste oblake, predvidoma iz žveplove kisline. Temperatura na Veneri naraste tudi do 480°C. V njenem ozračju divjajo veliko hujši viharji, kot na zemlji.
TESKAn ::
85% njenega površja prekrivajo velike planjave vroče lave in na njej funkcionirajo ognjeniki.
Meni se zdi, da bi to znal bit kar precejšen dejavnik pri temperaturi planeta.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
gani-med ::
Temperaturo je mogoče pri istem toplotnem influxu povečati na različne načine.
Vrtnarji uporabljajo toplo gredo (steklenjak) za povečanje temperature s preprečevanjem hitrejšega odvajanja toplote (preprečevanje konvekcije).
Tudi v avtomobilu je poleti bolj vroče, kot zunaj, ker se prisevana toplota dlje zadržuje v notranjosti, zaradi česar v zaprtem avtomobilu bolj naraste, kot če imaš odprto streho.
Zaradi podobnih dogajanj z zadrževanjem cirkulacije toplote (kot v avtomobilu) je najverjetneje tudi atmosfera Venere v notranjosti tako vroča. V vrhnjih plasteh pa temperatura tudi tam precej pade in je v zgornjih slojih venerine atmosfere le še 15C.
Vrtnarji uporabljajo toplo gredo (steklenjak) za povečanje temperature s preprečevanjem hitrejšega odvajanja toplote (preprečevanje konvekcije).
Tudi v avtomobilu je poleti bolj vroče, kot zunaj, ker se prisevana toplota dlje zadržuje v notranjosti, zaradi česar v zaprtem avtomobilu bolj naraste, kot če imaš odprto streho.
Zaradi podobnih dogajanj z zadrževanjem cirkulacije toplote (kot v avtomobilu) je najverjetneje tudi atmosfera Venere v notranjosti tako vroča. V vrhnjih plasteh pa temperatura tudi tam precej pade in je v zgornjih slojih venerine atmosfere le še 15C.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
mars je najbolj podoben planet našemo trenutno. In Mars je brez učinka tople grede povprečno mrzlejši od Zemlje, -63C
Pa kaj je s tabo? Mars je daleč od Sonca, jasno da je mrzlejši od Zemlje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Pa kaj je s tabo? Mars je daleč od Sonca, jasno da je mrzlejši od Zemlje.
Irrelevantno sicer. Izračunaj flux... pa boš videl koliko manj svetlobe dobi, ter videl da je razlika manjša kot se kaže v temperaturi.
Ker ne upoštevaš atmosfere kot dejavnika, se motiš pri vseh planetih.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
Mars največ časa prebije 1,6 krat tako daleč od Sonca kakor je Zemlja.
To pomeni, da če povprečno zemeljsko temperaturo 288 deliš s koren iz 1,6 in dobiš -44 stopinj Celzija. Kolikor Wikipedija pravi da je na Marsu povprečje.
Kje je kakšna topla greda kje?
Mars @ Wikipedia
Sicer jaz ne verjamem nevemkoliko v Wikipedijine linke, ampak pri osnovnih fizikalnih podatkih bi pa vendarle morali nekako zadeti.
Res je pa tudi to, da je povprečna temperatura približek. Če bi računali z minimimi in maximi, bi bil rezultat še nekoliko bolj prav.
In je tople grede ki bi grela Zemljo še manj.
Za primer Venere vprašaj TESKAn-a.
To pomeni, da če povprečno zemeljsko temperaturo 288 deliš s koren iz 1,6 in dobiš -44 stopinj Celzija. Kolikor Wikipedija pravi da je na Marsu povprečje.
Kje je kakšna topla greda kje?
Mars @ Wikipedia
Sicer jaz ne verjamem nevemkoliko v Wikipedijine linke, ampak pri osnovnih fizikalnih podatkih bi pa vendarle morali nekako zadeti.
Res je pa tudi to, da je povprečna temperatura približek. Če bi računali z minimimi in maximi, bi bil rezultat še nekoliko bolj prav.
In je tople grede ki bi grela Zemljo še manj.
Za primer Venere vprašaj TESKAn-a.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
innerspace ::
Kaj ste torej ugotovili?
Je razmerje med prejeto toploto in izsevano(ponoci) v prid visanju ali nizanju povprecne temperature?
Ce pomislim na hitro, mi um pravi, da je s hitrejsim vrtenjem povprecna temperatura visja...logicno.
Kaksno vlogo ima atmosfera pri absorbiranju izsevane toplote ponoci, je drugo vprasanje, morda celo bolj absorbira kot pa "vakuum dovoli" da se izseva.
Ne vem, bom se malo pomislil, not enough data.
Za tiste, ki ljubite racunanje:
-Za koliksen delez se s casom niza (povprecna)temperatura zemljinega povrsja zaradi zmanjsevanja casa krozenja po lastni osi(krajsanje dnevov)?
-Koliksno vlogo ima povrsina planeta(S in J pol/razlika v povrsini-oceani/kopno) in nagnjenost vrtilne osi?
-Koloko manj energije prejme povrsina zemlje, ko je najbolj oddaljena od sonca(glede na naso zimo, ko je najblize)?
-Kaksnen je pomen rastja na povrsini(gozdovi, puscave/secnja, poljedelstvo)-albedo?
I wish I had a supercomputer in my bedroom. And a slave-überprogrammer:)
Je razmerje med prejeto toploto in izsevano(ponoci) v prid visanju ali nizanju povprecne temperature?
Ce pomislim na hitro, mi um pravi, da je s hitrejsim vrtenjem povprecna temperatura visja...logicno.
Kaksno vlogo ima atmosfera pri absorbiranju izsevane toplote ponoci, je drugo vprasanje, morda celo bolj absorbira kot pa "vakuum dovoli" da se izseva.
Ne vem, bom se malo pomislil, not enough data.
Za tiste, ki ljubite racunanje:
-Za koliksen delez se s casom niza (povprecna)temperatura zemljinega povrsja zaradi zmanjsevanja casa krozenja po lastni osi(krajsanje dnevov)?
-Koliksno vlogo ima povrsina planeta(S in J pol/razlika v povrsini-oceani/kopno) in nagnjenost vrtilne osi?
-Koloko manj energije prejme povrsina zemlje, ko je najbolj oddaljena od sonca(glede na naso zimo, ko je najblize)?
-Kaksnen je pomen rastja na povrsini(gozdovi, puscave/secnja, poljedelstvo)-albedo?
I wish I had a supercomputer in my bedroom. And a slave-überprogrammer:)
gani-med ::
Venera ni vulkansko nič bolj dejavna od Zemlje.
Vsaj po pregledu njene površine, ni mogoče opaziti nobenih znakov, ki bi kazali na kakšno trenutno povečano (ali sploh kakršnokoli) vulkansko aktivnost.
Gretje s tega naslova odpade.
Tudi, če bi bilo (hipotetično) aktivnih desetkrat toliko vulkanov, kot na Zemlji, to ne bi moglo doprinesti k tolikšnemu povečanju temperature ozračja.
Na Zemlji po večjih vulkanskih izbruhih nastopijo celo ostrejše zime, torej se ozračje še bolj ohladi.
Vroča lava, ki priteče na površje se hitro strdi in ne greje prav dolgo svoje okolice, ostanejo pa drugi stranski učinki, ki prispevajo k znatnejšim ohlajditvam, naprimer dolgotrajnejša zatemnitev ozračja z vulkanskim pepelom.
Na površini Venere je mogoče videti več znamenj ugaslih vulkanov, kot na Zemlji zato, ker je površina venerine skorje bolj suha in starejša od Zemljine. Ocenjuje se na 500 milijonov let, za razliko od zemljinih 100 milijonov.
Zemljina skorja je zaradi premikanja plošč, bolj dimnamična od venerine in zato za sabo ne pušča toliko starih sledi, zato tudi ni mogoče več videti sledi starejših vulkanov, ki jih je bilo tudi v Zemeljski zgodovini veliko.
Vsaj po pregledu njene površine, ni mogoče opaziti nobenih znakov, ki bi kazali na kakšno trenutno povečano (ali sploh kakršnokoli) vulkansko aktivnost.
Gretje s tega naslova odpade.
Tudi, če bi bilo (hipotetično) aktivnih desetkrat toliko vulkanov, kot na Zemlji, to ne bi moglo doprinesti k tolikšnemu povečanju temperature ozračja.
Na Zemlji po večjih vulkanskih izbruhih nastopijo celo ostrejše zime, torej se ozračje še bolj ohladi.
Vroča lava, ki priteče na površje se hitro strdi in ne greje prav dolgo svoje okolice, ostanejo pa drugi stranski učinki, ki prispevajo k znatnejšim ohlajditvam, naprimer dolgotrajnejša zatemnitev ozračja z vulkanskim pepelom.
Na površini Venere je mogoče videti več znamenj ugaslih vulkanov, kot na Zemlji zato, ker je površina venerine skorje bolj suha in starejša od Zemljine. Ocenjuje se na 500 milijonov let, za razliko od zemljinih 100 milijonov.
Zemljina skorja je zaradi premikanja plošč, bolj dimnamična od venerine in zato za sabo ne pušča toliko starih sledi, zato tudi ni mogoče več videti sledi starejših vulkanov, ki jih je bilo tudi v Zemeljski zgodovini veliko.
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
Še en geometrijski razmislek o vrtenju in temperaturi.
Toplotni fluks s Sonca se na kroglo priseva na površini kroga Pi * R2
oddaja se pa po celi površini krogle, ki je 4 * Pi * R2
(površina kroga in površina krogle!)
Toplota se v idealnem primeru torej izseva iz 4 X večje površine od površine influksa!
Idealni oddajnik toplote je v našem primeru hitrovrteča se krogla, ker se njena toplota enakomerno oddaja iz njene celotne površine.
Pri stoječi krogli se na temni površini ne oddaja nič toplote, prejme jo paravno toliko, kot vrteča se krogla.
Iz tega sledi, da je povprečna površinska temperatura na hitreje vrteči se krogli nižja!
Ker je njena površina oddajanja toplote večja, se je lahko hkrati več izseva.
Mirujoča krogla pa toplote ne oddaja tako učinkovito, ker jo oddaja samo na sprednji polovici površine krogle
Faktor outfluksov med stoječo in hitrovrtečo se kroglo je po Stefanu četrti koren iz 4 ali približno 1,2 (v najidealnejšem primeru).
Mirujoča krogla ima tako lahko največ 1,2 x večjo povprečno površinsko temperaturo od enake hitrovrteče krogle.
Toplotni fluks s Sonca se na kroglo priseva na površini kroga Pi * R2
oddaja se pa po celi površini krogle, ki je 4 * Pi * R2
(površina kroga in površina krogle!)
Toplota se v idealnem primeru torej izseva iz 4 X večje površine od površine influksa!
Idealni oddajnik toplote je v našem primeru hitrovrteča se krogla, ker se njena toplota enakomerno oddaja iz njene celotne površine.
Pri stoječi krogli se na temni površini ne oddaja nič toplote, prejme jo paravno toliko, kot vrteča se krogla.
Iz tega sledi, da je povprečna površinska temperatura na hitreje vrteči se krogli nižja!
Ker je njena površina oddajanja toplote večja, se je lahko hkrati več izseva.
Mirujoča krogla pa toplote ne oddaja tako učinkovito, ker jo oddaja samo na sprednji polovici površine krogle
Faktor outfluksov med stoječo in hitrovrtečo se kroglo je po Stefanu četrti koren iz 4 ali približno 1,2 (v najidealnejšem primeru).
Mirujoča krogla ima tako lahko največ 1,2 x večjo povprečno površinsko temperaturo od enake hitrovrteče krogle.
CO2 is the elixir of life.
Double_J ::
Za primer Venere vprašaj TESKAn-a.
Teskanu je glede Venere gani-med lepo odgovoril.
Mirujoča krogla ima tako lahko največ 1,2 x večjo povprečno površinsko temperaturo od enake hitrovrteče krogle.
Mar nisem to jaz linkal zgoraj tehle 1.2, Thomas pa je rekel da so bedaki tam? Počasi rotirajoči ima torej večjo površinsko temperaturo kot hitrovrteči? Mislimo isto?
To pomeni, da če povprečno zemeljsko temperaturo 288 deliš s koren iz 1,6 in dobiš -44 stopinj Celzija. Kolikor Wikipedija pravi da je na Marsu povprečje.
Ne gre to tako, ti predpostavljaš, da je 288K že kar sama po sebi, brez atmosfere.
Thomas... po mojih izračunih je Mars za kakih slabih 10stopinj bolj mrzel, kot bi moral biti, glede na neko povprečno formulo, ki meri temperaturo planeta. Pomojem je tu mišljena neka povprečna zemeljska atmosfera, saj lepo zadane zemljo.
T=Ts*(Rs/(D*2))^0.5
Rs=sun radius
D=average distance sun-planet
T=average planet temperature.
Moji rezultati.
Zemlja Mars Venera
16,1764075 -38,75990725 67,34296428
Tako torej. Zemlja na marsu bi imela -38 na veneri pa 67stopinj. Venera ima veliko večjo atmosfero zato bi bila zemlja na njenem mestu hladnejša, na mestu marsa pa bi bila toplejša.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
innerspace ::
Mirujoča krogla ima tako lahko največ 1,2 x večjo povprečno površinsko temperaturo od enake hitrovrteče krogle.
Torej pravis, da ima mirujoca krogla visjo temperaturo(povp.)?
Hmm...zelo dvomim v tole.
Torej pravis, da ima mirujoca krogla visjo temperaturo(povp.)?
Hmm...zelo dvomim v tole.
Thomas ::
Ja ... mau sta potrapala. Ni tragično, je pa smešno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Link si res podal, vendar ga nisem utegnill pogledati.
Potem se je vprašanje ponovno pojavilo in sem na problem pogledal geometrijsko
(površina kroga nasproti proti površini krogle oziroma polkrogle),
Če se enaka količina toplote izseva na večji površini, mora ta površina imeti manjšo povprečno temperaturo (prosto po Stefanu).
Potem se je vprašanje ponovno pojavilo in sem na problem pogledal geometrijsko
(površina kroga nasproti proti površini krogle oziroma polkrogle),
Če se enaka količina toplote izseva na večji površini, mora ta površina imeti manjšo povprečno temperaturo (prosto po Stefanu).
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Če se enaka količina toplote izseva na večji površini, mora ta površina imeti manjšo povprečno temperaturo (prosto po Stefanu).
Si pa pozabu k povprečju računat še pol sfere ki je na absolutni nuli.
Mau vaju je zmedlo.
In dokler se to ne reši, jaz o Veneri ne bom nič pisal. Ko se, potem pa bom. A ne bom dovolil da kaotično skačemo po diskusiji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Nisem pozabil na temno stran.
Temna stran je ravno odločilna, ker tam se nič ne izseva (in nič ne prejme)
Ker se vsa toplota izseva na manjši (svetlejši) površini, ima cela krogla večjo povprečno temperaturo, ki pa v vsakem primeru prejme enako toplote, če se vrti ali če miruje.
Pri vrteči se krogli je izsevanje učinkovitejše, ker se dogaja na celi površini krogle.
Pri mirujoči pa manj učinkovito, ker je samo na pol površine krogle.
Temna stran je ravno odločilna, ker tam se nič ne izseva (in nič ne prejme)
Ker se vsa toplota izseva na manjši (svetlejši) površini, ima cela krogla večjo povprečno temperaturo, ki pa v vsakem primeru prejme enako toplote, če se vrti ali če miruje.
Pri vrteči se krogli je izsevanje učinkovitejše, ker se dogaja na celi površini krogle.
Pri mirujoči pa manj učinkovito, ker je samo na pol površine krogle.
CO2 is the elixir of life.