Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming
Temo vidijo: vsi
Lonsarg ::
Zakaj smo zašli tako iz teme in našli vpliv rotacije na temperaturo Zemlje, ko pa rotacija nima z CO2 veze? Mamo drug dejavnik, ki povečuje temeperaturo na zemlji tolo gredo, ta pa ima kaj veze z CO2 menda.
Pa dobro razčistite zaradi mene to rotacijo..
Pa dobro razčistite zaradi mene to rotacijo..
Double_J ::
Ne bluzi JJ, tle ti nisi lih domač, sorry.
V resnici vrtijo celo rakete in satelite, da se ena stran preveč ne segreje, druga pa pade na absolutno nulo. S tem povprečno temperaturo dvignejo, porežejo pa ekstreme. Kar ti je povedal tudi ganimed.
Vrtijo jih, nič pa ne dvignejo povprečno temperaturo(zaradi vrtenja samega).
Potemtakem bi zavrtel frnikolo v vesolju, ta pa bi do konca vesolja imela zato precej višjo temperaturo. Veš koliko energije bi počrpal lahko iz nje v milijardah let?
Če Internet tega v splošnem ne ve, je to problem Interneta.
Tega se ne ve? Enostavno ni znano v fiziki? Potem najbolje da to dopolniš nekako.
Dve šivanki...
gani-med ::
Povrečno temperaturo je najlažje izmeriti tam, kjer so razmere stabilnejše. Na Luni naprimer 1 m pod površjem.
Kadar je temperatura konstantna, tudi povprečja ni težko izračunati, saj je kar enako konstanti.
Tudi toplota, ki, je na globini 1 m, se bo na koncu v taki ali dtugačni obliki morala izsevati v vesolje (ali izmenjati z dotokom nove, ki vzdržuje občutek konstantnosti). Vrhnja plast se pa tako hitro spreminja, da nam zlahka zamegljuje sliko merjenj, čeprav gre v globalu dejansko za isto stvar, kot en meter globoko, le, da je bolj burno in se hitreje spreminja.
Kadar je temperatura konstantna, tudi povprečja ni težko izračunati, saj je kar enako konstanti.
Tudi toplota, ki, je na globini 1 m, se bo na koncu v taki ali dtugačni obliki morala izsevati v vesolje (ali izmenjati z dotokom nove, ki vzdržuje občutek konstantnosti). Vrhnja plast se pa tako hitro spreminja, da nam zlahka zamegljuje sliko merjenj, čeprav gre v globalu dejansko za isto stvar, kot en meter globoko, le, da je bolj burno in se hitreje spreminja.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
What this calculation does give for a planet with an atmosphere is an upper limit to the temperature of the hot pole - namely only ?2 times as hot as the mean temperature of a rotating planet. Of course in Kelvins, multiplying a temperature like 13 Celsius (286 K) by ?2 gives 131 C (404 K). So an earthlike planet which was tide-locked might have a hot pole well above the boiling point of water - but not hot enough to melt lead.
Tlele vidite konkreten izračun za zalockano Zemljo. Najvišja temperatura, kjer bi bilo "večno poldne", bi bila 131 stopinj. Njena antipodna točka pa 3 K, jasno. 3 K bi bilo polovico planeta, torej bi bila povprečna temperatura -70 stopinj Celzija. Še manj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Ganimed, pa daj en balon (antifrizirane) vode na Luno. Ki ga bo podnevi grelo ljubo Solnce, ponoči pa se bo hladilo.
Kdaj bo povprečna temperatura v balonu večja? Ko se bo luna zavrtela v 24 urah ali v enem mesecu?
Kdaj bo povprečna temperatura v balonu večja? Ko se bo luna zavrtela v 24 urah ali v enem mesecu?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Če res ne mroete mimo rotacije. Ni sama rotacija tista ki segreje. Pač pa krajši/dalši dan, počasnejša rotacija pomeni, da se več toplote odda. Da še enkrat razložim podobno kot je Thomas samo malo z drugimi besedami da boste razumeli.
Maš hitro rotirajoči planet, planet izzseva skoraj enako na dnevni kot na nočni strani, ker je podobna. Potem pa imaš počasno rotirajoči planet. Ta ima za enako temperaturo znižano na nočni strani, kot ima zvišano na dnevni strani.
Upam da zastopte do tle.
No in na nočni strani se bo izsevanost toplote znižala, vendar se bo na dnevni strani za več zvišala, kot na nočni znižala. Zaradi T^4 odvisnosti. lahko tudi matematično zapišem če to rabite.
Zadosti razumeta da je debata o rotaciji koncana?
Maš hitro rotirajoči planet, planet izzseva skoraj enako na dnevni kot na nočni strani, ker je podobna. Potem pa imaš počasno rotirajoči planet. Ta ima za enako temperaturo znižano na nočni strani, kot ima zvišano na dnevni strani.
Upam da zastopte do tle.
No in na nočni strani se bo izsevanost toplote znižala, vendar se bo na dnevni strani za več zvišala, kot na nočni znižala. Zaradi T^4 odvisnosti. lahko tudi matematično zapišem če to rabite.
Zadosti razumeta da je debata o rotaciji koncana?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
gani-med ::
Lokalno, naprimer na temperaturo pola seveda lahko vpliva večja hitrost rotacije, kar pa pomeni tudi, da so hkrati zaradi tega, ker je na polu topleje, proti ekvatorji temperature nižje.
Globalno gledano je toplote samo toliko, kot je je planet dobil.
Kako se prejeta toplota lokalno razporedi, je pa odvisno od več faktorjev, tudi od vrtenja, predvsem pa od materiala, ki je toploto prejel.
Globalno gledano je toplote samo toliko, kot je je planet dobil.
Kako se prejeta toplota lokalno razporedi, je pa odvisno od več faktorjev, tudi od vrtenja, predvsem pa od materiala, ki je toploto prejel.
CO2 is the elixir of life.
Double_J ::
Globalno gledano je toplote samo toliko, kot je je planet dobil.
Tako je.
Dve šivanki...
gani-med ::
>>Kdaj bo povprečna temperatura v balonu večja? Ko se bo luna zavrtela v 24 urah ali v enem mesecu?
Odvisno od materiala, koliko toplote je sposoben absorbirati in oddati v določenem času.
Če lahko absorbiral več toplote v kratkem času, jo bo ponoči tudi hitreje oddal in je noč zato lahko tudi krajša, da pade temperatura na nižjo vrednost.
Odvisno od materiala, koliko toplote je sposoben absorbirati in oddati v določenem času.
Če lahko absorbiral več toplote v kratkem času, jo bo ponoči tudi hitreje oddal in je noč zato lahko tudi krajša, da pade temperatura na nižjo vrednost.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Debata o rotaciji je končana, Azgard očitno razume. Hitreje se rotirajoči planet ima večjo povprečno površinsko temperaturo kot zalockan z eno stranjo proti Soncu.
Kdor šteka prav, kdor ne, ga pustim zadaj.
Zdej pa tole. Kako topla bi bila površina Lune, če bi se vrtela 28 krat hitreje kot se?
Predpostavka je, da je zdaj njena povprečna površinska temperatura -23 stopinj?
Zemlje pa +14 stopinj.
Bi bila Luna povprečno toplejša kot Zemlja, če bi se tako hitro vrtela?
Ha? A?
Kdor šteka prav, kdor ne, ga pustim zadaj.
Zdej pa tole. Kako topla bi bila površina Lune, če bi se vrtela 28 krat hitreje kot se?
Predpostavka je, da je zdaj njena povprečna površinska temperatura -23 stopinj?
Zemlje pa +14 stopinj.
Bi bila Luna povprečno toplejša kot Zemlja, če bi se tako hitro vrtela?
Ha? A?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Globalno gledano je toplote samo toliko, kot je je planet dobil.
Tako je.
Toplote že enako prejme. Ne pomeni pa to, da je enaka tudi povprečna temperatura. Zaradi bikvadratne odvisnosti izseva od absolutne temperature!
Štekaš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Evo lep računaski primer, se mi ga je dalo spisat.
Primer, ta balon ima temperaturo 10 (bom brez enot ,ker je samo primer)
Hitro rotirajoči planet pomeni da ima v prvem ciklu podnevi 11 in ponoči 9 stopinj, torej povprečna je 10.
Torej bo v enem ciklu oddal podnevi 11^4=14641 in ponoči 9^4=6561, torej skupaj 21202 toplote.
POčasi rotirajoč planet pomeni podnevi 15 ponoči 5, povprečna je enaka.
Podnevi bo oddal 15^4=50625 ponoi pa 5^4=625 toplote, skupaj 51250 toplote.
Prejel jo je pa v obeh primerih enako od sonca.
V polasi rotirajočem primeru torej odda več svetlobe in se torej hitreje ohladi.
Primer, ta balon ima temperaturo 10 (bom brez enot ,ker je samo primer)
Hitro rotirajoči planet pomeni da ima v prvem ciklu podnevi 11 in ponoči 9 stopinj, torej povprečna je 10.
Torej bo v enem ciklu oddal podnevi 11^4=14641 in ponoči 9^4=6561, torej skupaj 21202 toplote.
POčasi rotirajoč planet pomeni podnevi 15 ponoči 5, povprečna je enaka.
Podnevi bo oddal 15^4=50625 ponoi pa 5^4=625 toplote, skupaj 51250 toplote.
Prejel jo je pa v obeh primerih enako od sonca.
V polasi rotirajočem primeru torej odda več svetlobe in se torej hitreje ohladi.
gani-med ::
Za lažjo predstavo si predstavljajmo skrajni primerl, če bi se vrtenje Lune ustavilo in bi bila proti Soncu obrnjena vedno z isto stranjo.
Na eni polovici bi temperatura sčasoma padla na tistih -230C, kolikor jih ima že zdaj južni pol,
druga polovica bi se pa cvrla na visoki, a konstantni temperaturi.
Ker bi bila temperatura na vsaki točki površine Lune konstantna, tudi povprečja za celo Luno ne bi bilo težko izračunati.
Na eni polovici bi temperatura sčasoma padla na tistih -230C, kolikor jih ima že zdaj južni pol,
druga polovica bi se pa cvrla na visoki, a konstantni temperaturi.
Ker bi bila temperatura na vsaki točki površine Lune konstantna, tudi povprečja za celo Luno ne bi bilo težko izračunati.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Asgard ...
Pozabil si, da sta dan in noč v obeh primerih različno dolga. Oddati kot prejeti mora enako! Ajeje ...
No sire, no.
Padla bi na -270. Južni pol vseeno nekaj sonca dobi in zato ni tako mrzel.
Pozabil si, da sta dan in noč v obeh primerih različno dolga. Oddati kot prejeti mora enako! Ajeje ...
Na eni polovici bi temperatura sčasoma padla na tistih -230C, kolikor jih ima že zdaj južni pol,
No sire, no.
Padla bi na -270. Južni pol vseeno nekaj sonca dobi in zato ni tako mrzel.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Lonsarg ::
Ne jaz sem napisal za enakonočje pač, poenostavljen primer, saj številke so nazorne da se vidi da manjše odstopaje ne spremeni izzida. Jaz sem to napisal za prvi cikel, kjer odda več in se temperatura zniža in ma manšo povprečno in tako naslednji cikel je res enako prejema od oddati.
Bolj po kmečko pač se tega ne da zapisat. Ta izračuna je bil mišljen da nekomu pomaga razločiti ne da je pravilen, ne mi ti z malenkostimi Thomas, ko pa ne priznavaš obstoja tople grede...
@gani-med ne bi se scvrla. Tista stran, ki bi bila proti soncu bi dobivala dvojno dozo je tako? Ampak oddajala pa bi zaradi stefanovega zakona eksponentno na 4 več toplote. Torej eksponentno na 4 več toplote proto dvakrat več prejete od SOnca, mislim da bi bila čisto lepo zadosti nizka temperatura na dnevni strani.
Bolj po kmečko pač se tega ne da zapisat. Ta izračuna je bil mišljen da nekomu pomaga razločiti ne da je pravilen, ne mi ti z malenkostimi Thomas, ko pa ne priznavaš obstoja tople grede...
@gani-med ne bi se scvrla. Tista stran, ki bi bila proti soncu bi dobivala dvojno dozo je tako? Ampak oddajala pa bi zaradi stefanovega zakona eksponentno na 4 več toplote. Torej eksponentno na 4 več toplote proto dvakrat več prejete od SOnca, mislim da bi bila čisto lepo zadosti nizka temperatura na dnevni strani.
Thomas ::
No Asgard, povej ti raje meni, koliko ostane še za t.i. "toplo gredo", če zaspinaš Luno 28 kratno - in kot priznaš - povišaš njeno povprečno temperaturo?
A?
A?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Ni point v sami cifri, saj bi se itak za vsako točko na krogli razlikovala.
Point je v konstantnosti temperature v vsaki točki površine.
Najnižjo temperaturo na Luni so sicer izmerili znotraj enega kraterja na južnem polu, ki zastira Sonce in je čisto v senci.
Kar dobi tam toplote, je kvečjemu od posrednega izsevanja same okolice na Luni.
Point je v konstantnosti temperature v vsaki točki površine.
Najnižjo temperaturo na Luni so sicer izmerili znotraj enega kraterja na južnem polu, ki zastira Sonce in je čisto v senci.
Kar dobi tam toplote, je kvečjemu od posrednega izsevanja same okolice na Luni.
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
Izseva se natanko enako toplote, kot se je prejme.
Od materiala je pa odvisno, kako hiter je ta proces.
Toplote in energije pa ne gre ravno mešati. Toplota je energija, temperatura pa ni.
Od materiala je pa odvisno, kako hiter je ta proces.
Toplote in energije pa ne gre ravno mešati. Toplota je energija, temperatura pa ni.
CO2 is the elixir of life.
Lonsarg ::
No Asgard, povej ti raje meni, koliko ostane še za t.i. "toplo gredo", če zaspinaš Luno 28 kratno - in kot priznaš - povišaš njeno povprečno temperaturo?
A?
Na Luni? Tam vendar ni tople grede...
Na Zemlji po tudi če jo za 28krat pohitriš bo učinek tople grede še vedno tu še vedno v isti obliki, ni tle nobnee povezave, dva različna pojava, ne vem kaj si sploh moral to rotacijo mešat notri, da si se izognil priznanju, da topla greda na zemlji celo je?
toplote in temperature ne gre mešati.
Kako če ravno štefanov zakon pove koliko toplote/energije se odda glede na temperaturo? Celo ena lepa formula ju povezuje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Thomas ::
Čaki mau, Asgard, ne ti men jaja za bubrege!
Jaz sprašujem, če bi LUNA se vrtela 28 krat hitreje, tako hitro kot se vrti Zemlja, koliko bi se povečala njena povprečna površinska temperatura?
Zdaj je baje 37 stopinj manjša ta povprečna temperatura od povprečne temperature na Zemlji.
A ker sva soglasna midva, da bi spin on Lune njeno povprečno temperaturo dvignil, koliko bi jo po tvojem?
Jaz sprašujem, če bi LUNA se vrtela 28 krat hitreje, tako hitro kot se vrti Zemlja, koliko bi se povečala njena povprečna površinska temperatura?
Zdaj je baje 37 stopinj manjša ta povprečna temperatura od povprečne temperature na Zemlji.
A ker sva soglasna midva, da bi spin on Lune njeno povprečno temperaturo dvignil, koliko bi jo po tvojem?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
toplota ni isto kot temperatura
Toplota je energija (enota naprimer J)
Temperatura pa ni energija in njena enota ni J, pač pa K
Stefanov zakon podaja relacijo med fluksom energije in temperaturo
Toplota je energija (enota naprimer J)
Temperatura pa ni energija in njena enota ni J, pač pa K
Stefanov zakon podaja relacijo med fluksom energije in temperaturo
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
>>Zdaj je baje 37 stopinj manjša ta povprečna temperatura od povprečne temperature na Zemlji.
Kaj sploh primerjamo, temperaturo česa?
Kaj sploh primerjamo, temperaturo česa?
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
To ne moreš primerjati, ker nad površino Zemlje je še precejšnja plast atmosfere, nad površino Lune pa ne.
CO2 is the elixir of life.
Lonsarg ::
Povprečno temperaturo Lune in Zemlje menda, ker sta to tako podobna planeta da baje ju lahko kar primerjaš in bi z istim vrtenjem menda ta dejavnik izločil in je tiopla greda kar edini dejavnik, ki še ostane in lahko z primerjavo Lune in zemlja kar sklepamo o Topli gredi.
Ne vem daj kak link, ko so to izračunali, ampak nima veze če je 100 stopinj manj kot zemljina ali 100 stopinj več. Še zmeraj nima to nič veze z toplo gredo.
Moraš isti planet z in brez tople grede. Torej če gladamo Luno in balon na njej. Z atmosfero bo zaradi tople grede balon toplejši. Del toplote, ki jo bo hotel oddati bo dobil nazaj, ko je drugače nebi. Torej po tvojem bi balon imel isto povprečno temperaturo, če bi luna imela atmosfero?
Ne vem daj kak link, ko so to izračunali, ampak nima veze če je 100 stopinj manj kot zemljina ali 100 stopinj več. Še zmeraj nima to nič veze z toplo gredo.
Moraš isti planet z in brez tople grede. Torej če gladamo Luno in balon na njej. Z atmosfero bo zaradi tople grede balon toplejši. Del toplote, ki jo bo hotel oddati bo dobil nazaj, ko je drugače nebi. Torej po tvojem bi balon imel isto povprečno temperaturo, če bi luna imela atmosfero?
Double_J ::
Hoče povedat, da bo povprečna temperatura lune večja od zemljine, če se bo luna vrtela enako hitro kot zemlja. Ker atmosfera ohlaja zemljo, vrtenje pa segreva. Zdej pa naj kupi to kdor hoče.
Kaj se zgodi v hipotetičnem primeru dovolj vročega planeta z atmosfero, brez sonca, pa nam ni povedal. Potem smo morali raje ugotavljati, da se luna ohlaja hitreje kot zemlja. In tako še naprej...
Kaj se zgodi v hipotetičnem primeru dovolj vročega planeta z atmosfero, brez sonca, pa nam ni povedal. Potem smo morali raje ugotavljati, da se luna ohlaja hitreje kot zemlja. In tako še naprej...
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
gani-med ::
A v povprečju upoštevaš tudi plasti pod zemljo?
Nekaj toplote s Sonca se namreč seli tudi tja in je treba vse upoštevati.
Če nas na Zemlji ne moti, da računamo povprečno temperaturo na površini Zemlje in zanemarimo atmosfero,
nas tudi na Luni ne bi smelo motiti, če namesto na površini zgornji sloj zanemarimo in računamo povprečje recimo 1 m pod površino.
Nekaj toplote s Sonca se namreč seli tudi tja in je treba vse upoštevati.
Če nas na Zemlji ne moti, da računamo povprečno temperaturo na površini Zemlje in zanemarimo atmosfero,
nas tudi na Luni ne bi smelo motiti, če namesto na površini zgornji sloj zanemarimo in računamo povprečje recimo 1 m pod površino.
CO2 is the elixir of life.
Lonsarg ::
Aha da atmosfera ohladi Zemljo je res edini zakluček iz tega, ker bi Luna brez atmosfere imel višjo temperaturo. Na miljavžnt drugih dejavnikov si pa pozabu.
Res povej kaj se po tvojem zgodi z toploto, ki jo balon oda na Luni z in na Luni brez atmosfere.
Res povej kaj se po tvojem zgodi z toploto, ki jo balon oda na Luni z in na Luni brez atmosfere.
gani-med ::
Povedat hočem, kako absurdna so lahko računanja povprečnih temperatur, še bolj absurdne pa primerjave le teh med različninimi nebesnimi objekti.
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
Toplota se vedno odda in izseva v okolico in naprej v vesolje.
Sam potek procesa je pa različen, če se odvija v različnih okoljih.
Če naprimer ni atmosfere, oblakov ali drugih ovir, se izsevani fotoni nimajo kam zaleteti in imajo prosto pot brez ovinkov v vesolje
Sam potek procesa je pa različen, če se odvija v različnih okoljih.
Če naprimer ni atmosfere, oblakov ali drugih ovir, se izsevani fotoni nimajo kam zaleteti in imajo prosto pot brez ovinkov v vesolje
CO2 is the elixir of life.
Double_J ::
A v povprečju upoštevaš tudi plasti pod zemljo?
Jaz sem razmišljal o celotnem telesu, celotni trdni snovi. Se pa strinjam da razmišljamo o enem samem telesu.
Če naprimer ni atmosfere, oblakov ali drugih ovir, se izsevani fotoni nimajo kam zaleteti in imajo prosto pot brez ovinkov v vesolje
Kaj to pomeni, za povprečno temperaturo celotnega trdnega telesa?
Zdaj, če je pa povprečna temperatura neznanstven koncept... potem pač zelo bluzimo tule.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Lonsarg ::
Pa saj za povprečno temperaturo ni važno kako jo merimo, pač pa da jo merimo na enak način vsakič, torej da dobimo primerjalno temperature, torej ne moreš jo res na dve različnih nebesnih telesih primerjati. čeprav površinska temperatura je dokaj dobro definirana, problem je potem z samo meritvijo. zdele gre trend mal prot ohlajanju, že to samo bi GW moralo ovreči. Pa sej GW je kot cikel vsakih par desetletij se gonja proti temu nardi, to ni nič takega, kar bi se prvič v zgodovini zgodil, že večkrat blo.
Double_J ::
Opredeliti se je treba samo okrog tega, če zemlji vzameš atmosfero. Kaj to pomeni za povprečno temperaturo tal in posledično tudi celotnega telesa.
http://books.google.si/books?id=RaJdy3_...
Planetary science knjiga pove, do bo v povprečju konkreten minus.
http://books.google.si/books?id=RaJdy3_...
Planetary science knjiga pove, do bo v povprečju konkreten minus.
Dve šivanki...
Pyr0Beast ::
In zato letijo? Sem ti rekel, da nimaš pojma. Naj ti še narišem?
Ajde, riši.
Jah, zakaj ne. V zemeljskih puščavah je baje 50 stopinj v 12 urah.
Ja, temperatura zraka, ne površine.
Ajde, riši.
Jah, zakaj ne. V zemeljskih puščavah je baje 50 stopinj v 12 urah.
Ja, temperatura zraka, ne površine.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Pyr0Beast ::
POčasi rotirajoč planet pomeni podnevi 15 ponoči 5, povprečna je enaka.
Se ne računa te zadeve v kelvinih ?
Računaj še enkrat.
V polasi rotirajočem primeru torej odda več svetlobe in se torej hitreje ohladi.
Težko reči. Ohlajal se bo približno enako hitro glede na dolžino dneva.
Se ne računa te zadeve v kelvinih ?
Računaj še enkrat.
V polasi rotirajočem primeru torej odda več svetlobe in se torej hitreje ohladi.
Težko reči. Ohlajal se bo približno enako hitro glede na dolžino dneva.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Thomas ::
No .. Asgardu očitno počasi pronica ...
Ampak ga mau bega, ker se to ne sklada z literaturo, ki jo pozna.
Na katih milardtaužent pa? Samo enga povej.
Kaj se zgodi? Ja v Vesolje se razprši, kaj pa drugega, luba duša! Samo da se pri hitreje vrtečih se nebesnih telesih to dogaja pri višji temperaturi.
Tudi Double_J se nekej jasni:
Bluzijo tisti, ki so ga uvedli. Koncept sicer ni neznanstven v fizikalnem smislu, a je podoben "povprečni abecedni oddaljenosti študentovega priimka od imena kraj opravljanja izpita". Vpliv gama žarkov na rast marjetic. Vpliv je, noben ne reče da ga ni. Samo Če so marjetice letos še bolj take, da jih deklice še raje nabirajo, to ne pove nujno veliko o naslednje gamma ray burstu.
To pa prepušča(m) bravcu za domačo vajo.
Lahko me tudi lepo prosiš in ti kaj namignem.
Aha da atmosfera ohladi Zemljo je res edini zakluček iz tega, ker bi Luna brez atmosfere imel višjo temperaturo.
Ampak ga mau bega, ker se to ne sklada z literaturo, ki jo pozna.
Na miljavžnt drugih dejavnikov si pa pozabu.
Na katih milardtaužent pa? Samo enga povej.
Res povej kaj se po tvojem zgodi z toploto, ki jo balon oda na Luni z in na Luni brez atmosfere.
Kaj se zgodi? Ja v Vesolje se razprši, kaj pa drugega, luba duša! Samo da se pri hitreje vrtečih se nebesnih telesih to dogaja pri višji temperaturi.
Tudi Double_J se nekej jasni:
Zdaj, če je pa povprečna temperatura neznanstven koncept... potem pač zelo bluzimo tule.
Bluzijo tisti, ki so ga uvedli. Koncept sicer ni neznanstven v fizikalnem smislu, a je podoben "povprečni abecedni oddaljenosti študentovega priimka od imena kraj opravljanja izpita". Vpliv gama žarkov na rast marjetic. Vpliv je, noben ne reče da ga ni. Samo Če so marjetice letos še bolj take, da jih deklice še raje nabirajo, to ne pove nujno veliko o naslednje gamma ray burstu.
Kaj se zgodi v hipotetičnem primeru dovolj vročega planeta z atmosfero, brez sonca, pa nam ni povedal.
To pa prepušča(m) bravcu za domačo vajo.
Lahko me tudi lepo prosiš in ti kaj namignem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Planetary science knjiga pove, do bo v povprečju konkreten minus.
Višješolski učbeniki imajo pač napake. Naprimer, ko sta Watson in Crick tistega davnega leta skonstruirala DNA, jim samo ena kemijska malenkost ni štimala. Watson prosi na kosilu enega kemika za pojasnilo, kje je napaka. Kemik reče, da napake ni. Watson pravi, da vsi učbeniki pravijo drugače. Kemik pravi, da so vsi učbeniki že skoz narobe in da vsak resen to ve. Torej verjetno tak, ki ima pametnejše delo, kot da kot papiga ponavlja za drugimi.
Tega mrgoli. To, da je cel internet poln modrovanja o fantomski topli gredi, je POSLEDICA histerije. To urbano legendo še bolj vneto kopirajo.
To, da na tistem "pilotskem" primeru, da hitrejše prelivanje zraka preko krila na zgornji strani drži avion gor ... na to neumnost jih je doktoriralo nebroj. Pa je samo neumnost. Lahko pogleda po Slotechu vsak za detajle zgodbe.
No, ni važno. Tople grede ni, to je izvirni greh.
Amen, nažrl sem se vas.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
>> Se pravi, da ko imaš kozlička na ražnju, je bolje, če se čim hitreje vrti?
Če ne želiš preveč osmojenega, je treba prilagoditi hitrost vrtenja.
Ko določene dele predolgo izpostavljaš ognju, se toplota nima časa odvesti in zato tam zogleni.
Če ga vrtiš počasi in postopoma vse dele izpostaviš intenzivnejšemu ognju, bo na koncu ves zoglenel.
Če je temperatura dovolj visoka, bo pa zoglenel (ali izparel) ne glede na hitrost vrtenja.
Če ne želiš preveč osmojenega, je treba prilagoditi hitrost vrtenja.
Ko določene dele predolgo izpostavljaš ognju, se toplota nima časa odvesti in zato tam zogleni.
Če ga vrtiš počasi in postopoma vse dele izpostaviš intenzivnejšemu ognju, bo na koncu ves zoglenel.
Če je temperatura dovolj visoka, bo pa zoglenel (ali izparel) ne glede na hitrost vrtenja.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Se pravi, da ko imaš kozlička na ražnju, je bolje, če se čim hitreje vrti?
Za njegovo višjo površinsko temperaturo, ergo hrustljavo zapečeno skorjico, vsekakor.
To izhaja is Stefan-Boltzmanovega zakona, v Sloveniji (in samo v Sloveniji) znanega kot Štefanov zakon.
Je S-B zakon pač en tak bedrock fizikalne znanosti, na katerega se lahko kar dobro zanesemo. Iz njega logično marsikaj sledi.
Kar ni ena od 20 do 30 temeljnih fizikalnih enačb ali njihova logična konsekvenca, je pa že sumljiva roba. Lahko je vse OK, a ponavadi ni. Veliko teh sumljivosti je sicer identificirano, a se še vedno nesnaga nahaja po Internetu in celo po knjigah.
Sicer zadnje čase se lahko precej puca, a se še toliko bolj in lažje svinja, da je Internet postal - po mojem občutku - še večje smetišče in gnojišče in gojišče zmot, kot je kadarkoli bil. Ljudje pa še bolj zbegani.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Starodavni ::
Koliko je resnice na tem, ne vem, dobro bi bilo poiskati tudi originalni članek.
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo...
Vsekakor je zanimivo, ker je luna bližje soncu, kot pa pluton.
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo...
Vsekakor je zanimivo, ker je luna bližje soncu, kot pa pluton.
Thomas ::
Veš kaj Starodavni. Spet nakladajo 1000 na uro. Komot je na Plutonu kakšna še bolj temačna globača, skoraj sigurno je.
Nakladajo 1000 na uro.
Nakladajo 1000 na uro.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
>>To izhaja is Stefan-Boltzmanovega zakona, v Sloveniji (in samo v Sloveniji) znanega kot Štefanov zakon.
Stefan's law
Ne samo v Sloveniji, tudi drugod se pogosto omenja samo Stefan.
V konverzaciji so okrajšave priročnejše .. to velja tudi pri imenovanju drugih pojavov ali teorij, pri katerih je bilo udeleženih več avtorjev.
Ponekod gredo celo tako daleč, da se pravega avtorja kar zamolči in se omenja samo naslednika, ker je pač bolj znano ime.
Stefan's law
Ne samo v Sloveniji, tudi drugod se pogosto omenja samo Stefan.
V konverzaciji so okrajšave priročnejše .. to velja tudi pri imenovanju drugih pojavov ali teorij, pri katerih je bilo udeleženih več avtorjev.
Ponekod gredo celo tako daleč, da se pravega avtorja kar zamolči in se omenja samo naslednika, ker je pač bolj znano ime.
CO2 is the elixir of life.
Double_J ::
Saj to nima nobene konkretne zveze sploh z warmingom in planeti.
Nikjer ne piše, da hitreje vrteči predmet se segreva? Nobene funkcije segrevanja glede na hitrost vrtenja. Še noben slišal o tem. Zanimivo? Izračunaj za tole luno x28, pa se bomo lahko opredelili.
Površinska temperatura je večja, temperatura celotnega telesa pa ne? To sedaj praviš?
Nikjer ne piše, da hitreje vrteči predmet se segreva? Nobene funkcije segrevanja glede na hitrost vrtenja. Še noben slišal o tem. Zanimivo? Izračunaj za tole luno x28, pa se bomo lahko opredelili.
Za njegovo višjo površinsko temperaturo, ergo hrustljavo zapečeno skorjico, vsekakor.
Površinska temperatura je večja, temperatura celotnega telesa pa ne? To sedaj praviš?
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
Nikjer ne piše, da hitreje vrteči predmet se segreva?
Kdo pa je rekel da se bolj segreva? Noben ni rekel tega. Le da je njegova povprečna površinska temperatura večja, čim hitreje se vrti. Energetska bilanca je čisto enaka, pa če se vrti malo hitreje ali malo bolj počasi.
Še noben slišal o tem. Zanimivo?
Je, je. Je slišal, samo noben od teh ne razlaga tega poljudno naokoli in se daje bedakom v zobe. Ali pa se, pa so ga zasuli internetni smetarji z vsem poznano lajno.
Ne samo v Sloveniji, tudi drugod se pogosto omenja samo Stefan.
Stefan že, Štefan pa ne. Štefan, sem že večkrat povedal, je imel ljubih Slovencev pun k. in je postal samo Stefan.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Double_J ::
Kdo pa je rekel da se bolj segreva? Noben ni rekel tega. Le da je njegova povprečna površinska temperatura večja, čim hitreje se vrti. Energetska bilanca je čisto enaka, pa če se vrti malo hitreje ali malo bolj počasi.
Samo površinska temperatura je večja, temperatura celotnega telesa pa ostaja enaka? Se pravi notranjost postane bolj mrzla, če je površina toplejša, da se ohrani celotno povprečje. To trdiš?
Dve šivanki...
gani-med ::
Hitrost vrtenja ima vpliv na material, kot je pri vrtenju kozlička na ražnju.
Razmere na planetu bodo bistveno drugačne, če bo ta stalno obrnjen proti Soncu, kot pa, če se vrti.
Glede najnižje izmerjene temperature v sončnem sistemu, se spomnim, da so na oddaljenem pritlikavem planetu Eris (ki je večji od Plutona) izmerili -243C, kar je manj kot najnižja izmerjena temperatura na Luni.
Razmere na planetu bodo bistveno drugačne, če bo ta stalno obrnjen proti Soncu, kot pa, če se vrti.
Glede najnižje izmerjene temperature v sončnem sistemu, se spomnim, da so na oddaljenem pritlikavem planetu Eris (ki je večji od Plutona) izmerili -243C, kar je manj kot najnižja izmerjena temperatura na Luni.
CO2 is the elixir of life.
WarpedGone ::
Dej, DobuleJ, obvladaš fiziko, zakopli se v enačbe in lepo izračunaj. Privzemi neko konstantno specifično toploto, nek konstanten toplotni tok iz grelca (sonce) in nato računaj. Na koliko se segreje površina vrteče se krogle (planet, luna) na obsevani strani v 12h, v 24h ali v 120h in nato na koliko se ta površina ohladi v istem času. Nobene atmosfere, le najs površina krogle.
Seštej obe temperaturi v K in deli z 2 da boš dobil opevano "povprečno temperaturo". Če slučajno tega ne znaš, si itak diskvalificiran za samo debato. Merjenje kurcev v igri kdo bo našel boljši link, nima nobenega smisla. Je treba nekaj vedet, da sploh razumeš kaj linkaš.
Seštej obe temperaturi v K in deli z 2 da boš dobil opevano "povprečno temperaturo". Če slučajno tega ne znaš, si itak diskvalificiran za samo debato. Merjenje kurcev v igri kdo bo našel boljši link, nima nobenega smisla. Je treba nekaj vedet, da sploh razumeš kaj linkaš.
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
Samo površinska temperatura je večja, temperatura celotnega telesa pa ostaja enaka? Se pravi notranjost postane bolj mrzla, če je površina toplejša, da se ohrani celotno povprečje. To trdiš?
Ne, ne trdim tega. Bog ne zadeni, da bi trdil kaj takega!
Trdim pa, da se pretvorba sončevega svetlobnega spektra, ki ima težišče recimo nekje okoli vidne svetlobe, pretvarja pri hitreje vrtečem se planetu v IR centriran spekter, ki nadaljuje svojo pot v Vesolju, pri višji povprečno temperaturi, kot pri počasneje vrtečem se planetu.
Se ti kaj vrti v glavi od tele fiske?
Merjenje kurcev v igri kdo bo našel boljši link, nima nobenega smisla. Je treba nekaj vedet, da sploh razumeš kaj linkaš.
Ja. Tako je to. S svojo glavo če znaš premislit na osnovi (pri)znanih fizikalnih enačb. Sicer si out iz te debate.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()