Izkoriščenje deževnice

Smrdi pa tudi, se pa hitro splača.

Sodeč po tej spletni strani in še marsikateri drugi baje da ne smrdi in jo uporabljajo za vse po hiši (kot ločeno inštalacijo) razen za kuhat in pit

Smrdi lahko samo 1 teden postana deževnica v rezervoarju, ki je iz X razloga poln alg ostalih plemenitih kultur.

čiščenje deževnice
http://pasivna-zidana.blogspot.de/2011/...
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki...
http://www.deloindom.si/dezevnica-le-ul...

Po strehah serjejo ptiči. Nabirajo se saje in ostala svinjarija. To da bi pil?

Imaš kemični/biološki/mehanski filter ?

Smrdi zaradi nepravilnega shranjevanja

včasih, ko še ni bilo vodovodno omrežje tako razvejano, so imeli studence (izvire) ali deževnico v cisternah, očitno danes ne znamo niti vode več hraniti

Lahko povem iz prve roke, pravilno zbrana in hranjena deževnica nič ne smrdi in je načeloma pitna brez posebnih sistemov.

Živim v 3pm, vodovod so le mokre (pun intended) sanje, tako da je edina alternativa deževnica. Strehe je cca 80m^2, na žlebovih so mrežice za listje, v vertikali žlebov so izpusti za prvo vodo (tisto ki odplakne ptičje dreke in ostalo skorjo), nato grobi filter ki vodi v 13m^3 betonsko cisterno v tleh.
Leto in pol sva tako pridobljeno vodo samo še enkrat grobo filtrirala (50 mikronov) in jo pila, brez posledic. Bistvo je čist rezervoar, z dovolj dobrim zračenjem.

Pred enim mesecem sem zamenjal hidrofor za tišjega s konstantnim tlakom in dodal filtrirni sistem z 80, 25 in 5 mikronskim filtrom, zadnji je kombiniran z ogljenim, nato pa se voda pretoči še skozi UV sterilizator. Takšna voda je primerna za pitje po vseh regolah, problem je le pomanjkanje mineralov. Pač, spiješ kako radensko za presekat ;)

Naprimer -
Ni tako težko kot se mogoče sprva sliši.

Naša ne smrdi niti malo, je pa res da redno čistim žlebove in štirno, ter da pred dežjem odprem izpuste za prvo vodo. 200m^3 italijanske štirne, ki so bile zgrajene po snežniških gozdovih prav tako ne smrdijo in nimajo alg, čeprav jih že kar nekaj desetletij nihče ne vzdržuje.

mirch je 8. apr 2017 ob 20:26 izjavil:

Razmišljamo o vgradnji cisterne in ostale opreme za zbiranje deževnice in poznejšo koriščenje le te. Trenutno me stane 1m3 ca. 0,8551 € + vzdrževanje priključka 2,16€ + omrežnina 2,88€ (vse našteto z DDV). Torej finančno ne bi pridobili nič, kvečjemu izgubili z investicijo (investicija bi se mogoče povrnila v 40h letih pri trenutnih cena ali še pozneje (če ne bi nič crknilo)). Vendar sem prebral kar nekaj dobrih strani uporabe deževnice v gospodinjstvu (mehka voda, idealna za pranje,...). Uporablja kdo deževnico v gospodinjstvu? Se splača vgradnja cisterne, kljub stroškom?

Hvala in LP

Imam.

40 kubikov armirano betonsko (uporaba bosank in vibracijske igle).

Hidrofor za njemu pa dvojni filter (bombažni in oglje).

Uporaba pomivalni stroj, pralni stroj, WC, bide, tuširanje, zalivanje....

Lp.

a mamo v sloveniji probleme s kislim dežjem?

Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi. Omenjeni plini se raztapljajo v deževnici in jo naredijo kislo. Žveplov dioksid nastaja pri gorenju fosilnih goriv, kot je premog, ki vsebuje veliko žvepla. Dušikove okside pa dodajajo zraku industrija in izpušni plini avtomobilov.

o tem smo se učili v oš.

Koliko literni rezervoar pa bi moral biti (Stajerska okolica)? Nekaj sem si racunal pa bi mi kar zadoscal 5000l cisterna. Sem prav naracunal? Kaksne so izkusnje? Ima kdo cisterno za dezevnico vgrajeno na stajerskem?

V primeru da bom gor povezal še pralni in pomivalni stroj, ter kotičke. Kakšno cisterno pa bi moral imeti v tem primeru?

Ali eni res kar naprej perete avto?
Se mi zdi neverjetno, da je prva skrb nekaterih Slovencev ob suši, kako bodo pa sedaj oprali avto.

Mi izkoriščamo deževnico za vrt, wc, prho, pralni, pomivalni stroj.

Se pozna pri računu za vodovod samo smeti so dražje.

Ja, samo pri nas se bo zadevo odvajala v ponikalnico, je tako v projektni dokumentaciji in dvomim da rabijo druge dokaze.

Drugače pa se plačuje nigradu (trenutno, v bloku) tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda, torej javna kanalizacija, ki se obračuna na podlagi porabljene vode, odčitane in števca, vodovodnega.
Če pa gremo v porabljanje deževnice, pa bo odčitek iz števca nerealen in baje moraš to tudi prijaviti (porabo deževnice za kaj drugo kot zalivanje vrta) in potem ruknejo gor pavšal.

Evo našel: http://www.deloindom.si/energija-okolje...

Po drugi strani je treba rabo deževnice za sanitarne namene v gospodinjstvu prijaviti na komunalno podjetje in plačevati takso za obremenitev odpadnih voda. Deževnica, razen tiste, ki jo porabimo za zalivanje vrta, namreč po uporabi prav tako steče v kanalizacijo oz. z njo obremenimo sistem za odvajanje odpadnih voda.

D3m je 4. mar 2018 ob 10:46 izjavil:

Mi izkoriščamo deževnico za vrt, wc, prho, pralni, pomivalni stroj.

Se pozna pri računu za vodovod samo smeti so dražje.

Kakšen sistem imate? zalogovnik, napeljavo, pumpe, filtracije...

Skupen strošek brez zalogovnika?

Kupiš si tisto 1000l plastično cisterno in nastaviš pod žleb. Za zalivanje je super, ostalo pač ne. Če imaš vrt, se zagotovo splača.

Ja, ampak počasi začnemo z gradnjo hiše. In da se izognemu prispevku za deževnico: http://www.anro.si/dejavnosti/2-uncateg...

Vsak, ki bo imel padavinsko odpadno vodo speljano v ponikanje v zemljo, pri čemer voda posredno ali neposredno ne bo odtekla v kanalizacijo, s plačilom odvajanja ne bo obremenjen," so nam odgovorili iz Nigrada. To pomeni, da če boste deževnico speljali v cisterno in jo denimo uporabljali za zalivanje ali pa v ponikovalnik, stroška ne boste imeli.

Torej že imamo zbiralnik 3000L planiran, zato sem mislil, če bi se pač uporabilo vodo v njem še za kaj drugega.

Še vedno pa je problem okoljska taksa, sem kar vprašal na nigrad, upam da kaj odgovorijo.
Da bi verjeli podatkom iz števca pa malo dvomim, ker če vržemo vse velike porabnike vode na deževnico, potem dejansko ostane samo za kuhanje in pitje, kar pomeni nekaj 100L mesečno vs 6000L mesečno in bo vsak rekel hopla, to pa premalo plačujete :)

Po drugi strani pa gledam avtomatizirane sistema za dovajanje deževnice v obstoječ sanitarni sistem in stroški so 1000 za napravo in še 1000 za filtre.

Malce dvomim, da se splača...

Huh...

Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje, in se za tako uporabljeno padavinsko odpadno vodo zagotovi izvedba ukrepov iz prejšnjega člena.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) določa plačilo samo za komunalno vodo za padavinsko vodo pa napotuje na 21. člen 13. odstavka ter 31. člen 5. odstavka, ki govori:

(13) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.

(5) Dokler izvajalec nima vzpostavljene evidence uporabnikov javne službe v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, za storitev iz druge in pete alineje prvega odstavka 19. člena te uredbe, cen za te storitve ne sme oblikovati in zaračunavati, stroški teh storitev pa niso upravičen kalkulativni element cene storitve javne službe.

Torej zdaj so vrgli trnek, da bomo navalili vsi na to, ker bomo na letni ravni prihranili kar nekaj denarja, potem pa prileti "obdavčenje" še tega :)

Torej še en števec za obračun porabljene deževnice za karkoli drugega, kot zalivanje vrta? Potem pa enaka tarifna obremenitev, kot če bi porabljal vodo iz pipe.

Pa ne bo več nobenega prihranka.

mirch je 8. apr 2017 ob 21:06 izjavil:

Sodeč po tej spletni strani in še marsikateri drugi baje da ne smrdi in jo uporabljajo za vse po hiši (kot ločeno inštalacijo) razen za kuhat in pit

Vračunaj ceno ločene inštalacije...

Zajec, počila ti ne bo, je pa precejšnja verjetnost, da ti jo bo okoliška zemlja stisnila in bo precej manjši volumen. Varjen okvir bo verjetno nekoliko ublažil to. Znanec je zakopal dve in prej kot v enem letu vrgel ven.
S tem razlogom imajo zbiralniki rebraste stene.

Če že zasuvate cisterne, morajo biti pred zasutjem polne vode.