Da bo to usoda misije, se je vedelo že dolgo časa. To je bil logični sklep misije, saj se je komet oddaljeval od Sonca in Zemlje, zaradi česar je imela sonda čedalje manj energije, komunikacija pa je bila čedalje počasnejša. Kontrolirano počasno strmoglavljenje je dalo raziskovalcem še zadnjo možnost, da si komet ogledajo res od blizu, saj je sonda pošiljala podatke vse do trka. Ta je ni uničil, ker je šlo bolj za lahen dotik (meter na sekundo) kakor silovit trk, je pa anteno dovolj zamaknil, da ni več usmerjena proti Zemlji.
V ESA so misijo Rosetta označili kot uspeh, saj je dosegla praktično vse cilje, čeprav je Philae na površju pristal nekoliko nesrečno in deloval vsega slabe tri dni (in se kasneje spet oglasil), našli pa so ga šele pred kratkim. V milijardi evrov vredni misiji je človeštvo prvikrat pristalo na kometu, instrumenti pa so zbrali obilico podatkov o sestavi in zgodovini kometa. Kometi so namreč najstarejši ostanki Osončja in omogočajo vpogled v zgodovino. Misija Rosetta je na primer pokazala, da je v letu mimo Sonca aktiven celo komet, ne le deli, kot so bili verjeli prej. Prav tako so meritve izotopskega razmerja med devterijem in navadnim vodnikom pokazale, da vode na Zemljo najverjetneje niso prinesli kometi. In sedaj smo za konec dobili še fotografije čisto od blizu.
