ESA - Na sestanku v Sevilji je svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije sprejel doslej najbolj zajeten proračun, v višini slabih 14,4 milijarde evrov. S tem je zagotovljeno financiranje vseh zastavljenih projektov, s čimer se ESA odločneje sooča z na novo pognano vesoljsko tekmo med velesilami in uspešnimi zasebnimi podjetji, kot je SpaceX.

Vzpenjajoče se privatne firme, kot so Space X, Blue Origin in Virgin Galactic, pa zagnana Kitajska, ki je letos s 27 izstrelitvami od vseh v orbito poslala največ plovil, so pričele pošteno hoditi v zelje starim igralcem na področju vesoljskih poletov, kamor sodi tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropske države so se tega očitno naposled zavedle, kajti ta konec tedna so na sestanku Space19+ v Sevilji sprejele rekorden proračun za Eso, v višini nekaj manj kot 14,4 milijarde evrov, oziroma štiri milijarde več od prejšnjega, s katerim jim v letu 2016 ni uspelo pokriti vseh potreb. ESA financiranja ne sprejema vsakoletno kot NASA,...

NASA - Po našem Osončju leti na milijone večjih in manjših kosov vesoljskega prahu, a kamen, ki ga je NASA odkrila s teleskopom Pan-STARRS 1 na Havajih, si zasluži posebno omembo. Približno štiristo metrov velik predmet z oznako A/2017 U1 je prvo opaženo vesoljsko telo, ki je v Osončje priletelo iz medzvezdnega prostora in se bo tja tudi vrnilo. Ostali kometi se načeloma vračajo, čeprav imajo lahko zelo dolge obhodne čase. Odkriti predmet, ki je od drugod, seveda ni nič pretresljivega, je pa prvikrat, da smo tak objekt dejansko opazili. Doslej smo le vedeli, da verjetno obstajajo bežni obiskovalci našega Osončja, ki po enem krogu mimo Sonca odletijo tja, od koder so prispeli.

Paul Chodas, vodja Centra za opazovanje bližnjih objektov pri Jet Propulsion Laboratory v...

Slo-Tech - Nepreklicno se je končala vesoljska misija Rosetta, s katero je Evropska vesoljska agencija (ESA) v orbito okrog kometa Čurjumov-Gerasimenko utirila sondo Rosetta in na njegovo površje poslala robota Philae. Od leta 2004 trajajoča misija, kjer je prvih deset let trajalo potovanje do kometa, se je končala podobno, kot se je začela. Sondo Rosetta so strmoglavili na površje kometa. Trk se je zgodil včeraj okrog 0.39 ure.

Da bo to usoda misije, se je vedelo že dolgo časa. To je bil logični sklep misije, saj se je komet oddaljeval od Sonca in Zemlje, zaradi česar je imela sonda čedalje manj energije, komunikacija pa je bila čedalje počasnejša. Kontrolirano počasno strmoglavljenje je dalo raziskovalcem še zadnjo možnost, da si komet ogledajo res od blizu, saj je...

Slo-Tech - Robot Philae, ki je predlanskega novembra kot prva človeška stvaritev pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko, je odpisan. Po dolgi tišini so v nemški centrali DLR v Kölnu sprejeli odločitev, da mu ne bodo več pošiljali ukazov. Komet se namreč vse od lanskega avgusta oddaljuje od Sonca, zato je čedalje manj verjetno, da bi na sončne celice na Philae padlo dovolj svetlobe, da bi se še oglasil, je povedal vodja projekta Stephan Ulamec. Predvidevajo, da je na njih tako ali tako toliko prahu, da mu niti to ne bi pomagalo. Philae je umrl, matična sonda Rosetta pa bo kmalu sledila njegovi usodi.

Kljub nekaj težavam je misija Rosetta velik uspeh. Po več kot desetih letih potovanja se je sonda utirila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, potem pa je 12....

ESA - Znanstveniki pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) so optimistični, da bo do avgusta, ko se bo komet Čurjumov-Gerasimenko približeval Soncu, čedalje več priložnosti za čedalje daljšo komunikacijo z robotom Philae, ki je lani pristal na njem. Ta je novembra ob pristanku malo zgrešil predvideno cono in odbil pod klif, kar mu zelo omejuje sončno svetlobo. Zakaj niso uporabili RTG-jev, je drugo vprašanje, o katerem smo že pisali. Zato je Philae deloval 60 ur na baterijski pogon, potem pa mrknil - do tega vikenda.

Po sobotni 85-sekundni komunikaciji je tudi v nedeljo stopil v stik s plovilom Rosetta v orbiti okrog kometa. To znanstvenike navdaja z velikim optimizmom. Philae za oddajanje podatkov potrebuje vsaj 19 W energije; ob sončnem vzhodu na kometu mu jo...

Slo-Tech - Končal se je vrhunec misije Rosetta, ki jo je predstavljal pristanek robota Philae na površju kometa Čurjumov-Gerasimenko in nekajdnevna analiza njegove sestave. V soboto ob 1.36 uri so se baterije na robotu toliko izpraznile, da je šel v hibernacijo, iz katere se verjetno ne bo več zbudil. Evropska vesoljska agencija (ESA), ki je pripravila in vodila misijo, je že od samega začetka načrtovala, da bo Philae na baterijski pogon deloval le nekaj dni, zato so uspeli izpolniti večino raziskovalnih ciljev. Odgovor na vprašanje iz naslova pa je žal -- fizika in politika.

Da bi se Philae ponovno zbudil, bi morala na njegove panele sončnih celic pasti dovolj močna svetloba. Ni prav verjetno, da...

Slo-Tech - Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...