BigBang vračilo blaga 1.1

zaraf je 18. jul 2016 ob 10:03 izjavil:

Zakon je kot sem že omenil večkrat spisan za čisto drug namen in to je potrebno upoštevati.

Upoštevati je treba zakon takšen kot je sedaj - torej najdi v njem, kje je prepovedano vrniti grafično kartico, katere embalaža je bila odprta.

zaraf je 18. jul 2016 ob 10:23 izjavil:

da zakon nikoli ni absoluten, temveč se razsoja na primeru.

To se po moje kar vsi strinjajo. Izjrme od vračila določa v korist prodajalca. Vračitelj (kupec) ne bo trdil, da so podane izjeme (strel v koleno, nesklepčna tožba), to bo trdil prodajalec (da je podana izjema), ki bo torej tudi moral dokazati, da je podana izjema, ki preprečuje vrnitev. Breme na kupcu je torej dokazi tole:

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da v 14 dneh obvesti podjetje, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev.

Isto sekundo, ko se bo prodajalec spravil v pravdo, če se bo kupec, če ne je itak brez veze, če se gredo pink ponk po elektronski pošti, je izgubil že toliko, da se mu splača nemudoma požreti vsako morebitno izgubo in je še vedno v plusu.

Ne, se ne strinjava. Zakon pravi, da je dovolj izjava, izjava pa ne velja, če obstajajo izjeme. Torej, če imaš izjemo, bo sodilo v korist prodajalca, če izjeme nimaš, pa ne bo.

zaraf je 18. jul 2016 ob 10:44 izjavil:

Mislim da je jasno, da je vračilo tehnične robe v pri katerem je pretrgan varnostni pečat rabljen izdelek z zmanjšano vrednostjo - torej izjema.

Mislim, da izjeme določa zakon. Se strinjava?

Zaraf, v zadnjem prispevku si ovrgel vse, kar si trdil v svojim prejšnjih :).

Razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače, potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe iz prvega odstavka tega člena pri teh pogodbah:
1. o blagu ali storitvah, katerih cena je odvisna od nihanj na trgih, na katera podjetje nima vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe;
2. o blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno njegovim osebnim potrebam;
3. o blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe;
4. o opravljanju storitev, če podjetje pogodbo v celoti izpolni ter se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da izgubi pravico do odstopa od pogodbe, ko jo podjetje v celoti izpolni;
5. o dobavi zapečatenih avdio- ali videoposnetkov in računalniških programov, če je potrošnik po dostavi odprl varnostni pečat;
6. o dobavi časopisov, periodičnega tiska ali revij razen pri naročniških pogodbah za dobavo takih publikacij;
7. o dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, če je potrošnik po dostavi odprl pečat;
8. o dobavi blaga, ki je zaradi svoje narave neločljivo pomešano z drugimi predmeti;
9. o dobavi alkoholnih pijač, katerih cena je dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe in ki se lahko dostavijo po 30 dneh, njihova dejanska vrednost pa je odvisna od nihanj na trgu, na katera podjetje nima vpliva;
10. sklenjenih na javnih dražbah;
11. pri katerih je potrošnik izrecno zahteval obisk podjetja na domu zaradi izvedbe nujnega popravila ali vzdrževanja. Če podjetje pri takem obisku opravi še dodatne storitve, ki jih potrošnik ni izrecno zahteval, ali dostavi blago, ki ne predstavlja nadomestnih delov, nujno potrebnih za vzdrževanje ali popravilo, ima potrošnik za navedene dodatne storitve in blago pravico do odstopa od pogodbe;
12. o nastanitvi, ki ni namenjena stalnemu bivanju, prevozu blaga, najemu vozil, pripravi in dostavi hrane, ali storitvah za prosti čas, pri katerih se podjetje zaveže, da bo izpolnilo svojo obveznost ob točno določenem datumu ali v točno določenem roku;
13. o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dostavi na otipljivem nosilcu podatkov, če se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

Leprechaun je 18. jul 2016 ob 10:47 izjavil:

Zaraf, v zadnjem prispevku si ovrgel vse, kar si trdil v svojim prejšnjih :).

Razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače, potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe iz prvega odstavka tega člena pri teh pogodbah:
1. o blagu ali storitvah, katerih cena je odvisna od nihanj na trgih, na katera podjetje nima vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe;
2. o blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno njegovim osebnim potrebam;
3. o blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe;
4. o opravljanju storitev, če podjetje pogodbo v celoti izpolni ter se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da izgubi pravico do odstopa od pogodbe, ko jo podjetje v celoti izpolni;
5. o dobavi zapečatenih avdio- ali videoposnetkov in računalniških programov, če je potrošnik po dostavi odprl varnostni pečat;
6. o dobavi časopisov, periodičnega tiska ali revij razen pri naročniških pogodbah za dobavo takih publikacij;
7. o dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, če je potrošnik po dostavi odprl pečat;
8. o dobavi blaga, ki je zaradi svoje narave neločljivo pomešano z drugimi predmeti;
9. o dobavi alkoholnih pijač, katerih cena je dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe in ki se lahko dostavijo po 30 dneh, njihova dejanska vrednost pa je odvisna od nihanj na trgu, na katera podjetje nima vpliva;
10. sklenjenih na javnih dražbah;
11. pri katerih je potrošnik izrecno zahteval obisk podjetja na domu zaradi izvedbe nujnega popravila ali vzdrževanja. Če podjetje pri takem obisku opravi še dodatne storitve, ki jih potrošnik ni izrecno zahteval, ali dostavi blago, ki ne predstavlja nadomestnih delov, nujno potrebnih za vzdrževanje ali popravilo, ima potrošnik za navedene dodatne storitve in blago pravico do odstopa od pogodbe;
12. o nastanitvi, ki ni namenjena stalnemu bivanju, prevozu blaga, najemu vozil, pripravi in dostavi hrane, ali storitvah za prosti čas, pri katerih se podjetje zaveže, da bo izpolnilo svojo obveznost ob točno določenem datumu ali v točno določenem roku;
13. o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dostavi na otipljivem nosilcu podatkov, če se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

o čem pa ti zdaj? ja vsi poznamo ta določila. Ampak očitno se inšpektorat naslanja na to, da gre pri tehničnih izdelkih ob odstranitvi pečata za zmanjšanje vrednosti blaga kar je očividno tudi stališče, ki ga sam zagovarjam. Ali misliš da inšpektorat svoja mnenja daje za pisat študentom za 3€ na uro? Da pa zakon ne more vsebinsko določiti vseh izjem je pa jasno - lahko jih zajame s splošnimi termini - tu recimo je potem potrebno dokazati, da je uporaba tehničnega blaga povzročila zmanjšano vrednost blaga...

Aston_11 je 18. jul 2016 ob 10:49 izjavil:

zaraf je 18. jul 2016 ob 10:46 izjavil:

Kako pa naj bi zakon določal vse vrste izjem? :)

Ne se hecat. To so osnove. Če zakon reče, izjeme so zlasti, pred tem pa navede merila izjem, je ena zgodba, druga zgodba pa je, če zakon izrecno našteva, kaj šteje pod izjeme. ZVPot izrecno našteva izjeme. Torej, pod katero izjemo pade grafična kartica, katere embalaža je bila odprta in pečat odstranjen?

beri spodaj

Še dobro da v zakonu piše:
"Razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače, potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe iz prvega odstavka tega člena pri teh pogodbah:
1. Tehnična roba, ki se ji ob vračilu zmanjša vrednost
2. še posebej to velja za grafične kartice, katerim se ob odprtju embalaže drastično pade vednost in naredi nepopravljiva škoda trgovcu
xxx
13. o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dostavi na otipljivem nosilcu podatkov, če se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

zaraf je 18. jul 2016 ob 10:57 izjavil:

Ampak očitno se inšpektorat naslanja na to, da gre pri tehničnih izdelkih ob odstranitvi pečata za zmanjšanje vrednosti blaga kar je očividno tudi stališče, ki ga sam zagovarjam.

Pojasni vlogo inšpektorata pri uveljavljanju vračila izdelka. Po mojem je nima. Če prodajalec noče, lahko kupec samo toži.

Mislim, gre za prvo instanco, ki pa ni določilna. Na to mnenje se naslanjam, ker je edina generalna posplošitev zakona, ki nam je na voljo.

@aston11: kdo misliš da sedi na inšpektoratu? gimnazijski maturantje? glava inšpektorica je univ.dipl. prava

Ni važno, kdo sedi na inšpektoratu. Važno je, da je njihovo mnenje napačno.

Že prvi stavek zadnjega odstavka njihovega mnenja je čisto mimo:

Prav tako je treba vedeti, da sklenitev pogodbe na daljavo potrošniku ne daje več pravic, kot sicer sklenitev pogodbe na klasičen način (to je z obiskom v prodajalni).

Zakon je čisto nedvoumen tukaj:

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da v 14 dneh obvesti podjetje, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev.

zaraf je 18. jul 2016 ob 11:38 izjavil:

Problem tistega zakona je, da ne določa kako je s poškodovanimi izdelki. In to je moja težava - če pri pogodbi ena od pogodbenih strank utrpi neupravičeno škodo kako potem? Ker recimo prenosnik se prodaja s 100 EUR popusta. Samo zato ker je zlomljen varnostni pečat. Kot pravniku so ti verjetno jasna načela pravičnosti?

Zakaj je pa to problem? Saj imamo splošne določbe v obligacijskem zakonu, ki te primere uspešno rešujejo. Tudi v primeru poškodovanega blaga v primeru odstopa po ZVPot - kar je že potrdila sodna praksa.

Ziga Dolhar je 18. jul 2016 ob 11:43 izjavil:

zaraf je 18. jul 2016 ob 11:38 izjavil:

Problem tistega zakona je, da ne določa kako je s poškodovanimi izdelki. In to je moja težava - če pri pogodbi ena od pogodbenih strank utrpi neupravičeno škodo kako potem? Ker recimo prenosnik se prodaja s 100 EUR popusta. Samo zato ker je zlomljen varnostni pečat. Kot pravniku so ti verjetno jasna načela pravičnosti?

Zakaj je pa to problem? Saj imamo splošne določbe v obligacijskem zakonu, ki te primere uspešno rešujejo. Tudi v primeru poškodovanega blaga v primeru odstopa po ZVPot - kar je že potrdila sodna praksa.

Evo zdej pa lahko govorimo. Kar je zame sedaj odločilno tu je - v primeru da gre za poškodovano blago in je to dokazano (kar recimo je zlomljen pečat pri tehničnem blagu) zakon vračila pri nakupa na daljavo ne velja. Je to pravilno?

Leprechaun je 18. jul 2016 ob 11:45 izjavil:

Zapisano v sodbi:"Pravica do odstopa od pogodbe torej omogoča potrošniku primeren rok za razmislek, med katerim lahko kupljeno blago pregleda in preizkusi."

OP je napisal, da je vrnil izdelek v nepoškodovani org. embalaži z vsemi dodatki, grafična pa nima sledov uporabe. Torej ne gre za poškodovan izdelek, ker pečat ni del izdelka, ki ga je OP kupil in želi vrniti. Kupil je namreč grafično kartico in ne pečata.

tole pa je, oprosti, norost :)

zaraf je 18. jul 2016 ob 11:45 izjavil:

Ziga Dolhar je 18. jul 2016 ob 11:43 izjavil:

zaraf je 18. jul 2016 ob 11:38 izjavil:

Problem tistega zakona je, da ne določa kako je s poškodovanimi izdelki. In to je moja težava - če pri pogodbi ena od pogodbenih strank utrpi neupravičeno škodo kako potem? Ker recimo prenosnik se prodaja s 100 EUR popusta. Samo zato ker je zlomljen varnostni pečat. Kot pravniku so ti verjetno jasna načela pravičnosti?

Zakaj je pa to problem? Saj imamo splošne določbe v obligacijskem zakonu, ki te primere uspešno rešujejo. Tudi v primeru poškodovanega blaga v primeru odstopa po ZVPot - kar je že potrdila sodna praksa.

Evo zdej pa lahko govorimo. Kar je zame sedaj odločilno tu je - v primeru da gre za poškodovano blago in je to dokazano (kar recimo je zlomljen pečat pri tehničnem blagu) zakon vračila pri nakupa na daljavo ne velja. Je to pravilno?

Ne velja - ker zakon pravice odstopa ne omejuje glede morebitne poškodovanosti blaga. (Še manj pa bo "zlomljen pečat" mogoče kar pavšalno šteti za poškodbo. Proizvajalec/prodajalec ne more na ta način - da si izmišljuje take mehanizme - arbitratno potrošniku zmanjševati pravic).

Ok super zdaj smo pa že nekam prišli. Torej se strinjamo, da nikakor ne gre mešati ljudi, da bodo lahko brez težav uporabljali izdelke in jih potem vrnili v zakonsko določenem roku? Ker se lahko hitro zaplete, ko začne tožnik dokazovati, da je z odprto embalažo dejansko utrpel škodo. In mislim da je to tudi namen odgovora inšpektorata. Resda slabo napisano in brez potrebnih referenc na druge člene ampak v osnovi tam zato da ne bi ljudje mislili da si bodo vsak teden sposojali nov gaming laptop in vse kar rabijo je 1000 € na računu.

@Žiga
Ta zakon res ne. Ampak kaj se zgodi, če tožnik dokaže da je pri recimo zlomljenem pečatu utrpel relativno visoko škodo?

Leprechaun je 18. jul 2016 ob 11:49 izjavil:

Pojasni kako pretrgan pečat vpliva na to, da je izdelek poškodovan (kamor ga želiš uvrstiti)?

Tvoj citat: Evo zdej pa lahko govorimo. Kar je zame sedaj odločilno tu je - v primeru da gre za poškodovano blago in je to dokazano (kar recimo je zlomljen pečat pri tehničnem blagu) zakon vračila pri nakupa na daljavo ne velja. Je to pravilno?

Izgubil je vrednost? Najmanj kar mora prodajalec v tem primeru narediti je poslati izdelek nazaj proizvajalcu kjer ga pregledajo in dajo nanj nov pečat. Ne vem kakšne so tu prakse ampak morda gre celo za R&R

darkolord je 18. jul 2016 ob 11:59 izjavil:

Še vedno ni razvidno, od kod ideja, da morebitna škoda ali poškodba izključuje možnost vračila blaga.

Problem je, da se, recimo v tem primeru ko gre za poškodbo pečata, citira sporni zakon ZVPot kot argument za vračilo. Ampak vprašanje če je vračilo upravičeno.

zaraf je 18. jul 2016 ob 12:01 izjavil:

darkolord je 18. jul 2016 ob 11:59 izjavil:

Še vedno ni razvidno, od kod ideja, da morebitna škoda ali poškodba izključuje možnost vračila blaga.

Problem je, da se, recimo v tem primeru ko gre za poškodbo pečata, citira sporni zakon ZVPot kot argument za vračilo. Ampak vprašanje če je vračilo upravičeno.

Si spet tam, kjer si začel. Glede vračila - ZVPot. Glede škode - OZ. Glede uporabnine - OZ. Nikjer ni določeno, da ZVPot preneha veljati v primeru poškodbe blaga. Bi pa moralo biti, če bi hotel, da tvoje obvelja.

Aston_11 je 18. jul 2016 ob 12:04 izjavil:

zaraf je 18. jul 2016 ob 12:01 izjavil:

darkolord je 18. jul 2016 ob 11:59 izjavil:

Še vedno ni razvidno, od kod ideja, da morebitna škoda ali poškodba izključuje možnost vračila blaga.

Problem je, da se, recimo v tem primeru ko gre za poškodbo pečata, citira sporni zakon ZVPot kot argument za vračilo. Ampak vprašanje če je vračilo upravičeno.

Si spet tam, kjer si začel. Glede vračila - ZVPot. Glede škode - OZ. Glede uporabnine - OZ. Nikjer ni določeno, da ZVPot preneha veljati v primeru poškodbe blaga. Bi pa moralo biti, če bi hotel, da tvoje obvelja.

Čakam odgovor Žige. A ni sedaj že jasno, da neka povezava mora biti? In da je citiranje tega zakona nesmiselno, če lahko prodajalec dokaže, da je zlomljen pečat poškodovano blago?

stara mama je 18. jul 2016 ob 12:05 izjavil:

darkolord je 18. jul 2016 ob 12:03 izjavil:

Misliš moralno upravičeno? Zakonsko namreč je.

No, končno smo prišli do dna problema.
Zakoni niso moralno napisani. Zastareli ali ne je stvar duge debate.
Problem so posamezniki, ki zakon izkoriščajo, tudi če ni moralen.

nemoralni zakoni. dejte ne se hecat :)

stara mama je 18. jul 2016 ob 13:02 izjavil:

I kid you not, my friend!
A je nemogoče razumet, da ni zakon napisan tako zato, da bi spletne trgovine postale izposojevalnice robe?
V tem primeru je pač napisan bolj v trgovčevo škodo, bi pa hitro nastal revolt, če bi bilo obratno.

Dajte nehat nabijat s temi izposojevalnicami, ker bi firma hitro ugotovila, če bi se nek kupec tako obnašal. Zakon tako ščiti potrošnika, ki ni videl izdelka. Tudi pulover je rabljen tisti trenutek, ko ga vzamem iz pakiranja in oblečem. In ko ugotovim, da je njihov XXL drugačen kot moj XXL, ga lepo zložim, dam v originalno pakiranje in pošljem nazaj.

Marže 3-5% se mi zdijo precej za ušesa privlečene. A potem 15, 20 in 30% popusti pomenijo, da je trgovec v minusu? Nekako dvomim in zato menim, da bo že prodal izdelek z odprtim pakiranjem za 20% nižjo ceno.

Sicer se lahko nekateri trgovci še naprej afnajo. Bomo pač kupovali drugje ali pa v Nemčiji, kjer te zadeve malce bolj resno jemljejo. Na dolgi rok si takšni trgovci sami kopljejo jamo.

Fritz je 18. jul 2016 ob 14:52 izjavil:

stara mama je 18. jul 2016 ob 13:02 izjavil:

I kid you not, my friend!
A je nemogoče razumet, da ni zakon napisan tako zato, da bi spletne trgovine postale izposojevalnice robe?
V tem primeru je pač napisan bolj v trgovčevo škodo, bi pa hitro nastal revolt, če bi bilo obratno.

Dajte nehat nabijat s temi izposojevalnicami, ker bi firma hitro ugotovila, če bi se nek kupec tako obnašal. Zakon tako ščiti potrošnika, ki ni videl izdelka. Tudi pulover je rabljen tisti trenutek, ko ga vzamem iz pakiranja in oblečem. In ko ugotovim, da je njihov XXL drugačen kot moj XXL, ga lepo zložim, dam v originalno pakiranje in pošljem nazaj.

Marže 3-5% se mi zdijo precej za ušesa privlečene. A potem 15, 20 in 30% popusti pomenijo, da je trgovec v minusu? Nekako dvomim in zato menim, da bo že prodal izdelek z odprtim pakiranjem za 20% nižjo ceno.

Sicer se lahko nekateri trgovci še naprej afnajo. Bomo pač kupovali drugje ali pa v Nemčiji, kjer te zadeve malce bolj resno jemljejo. Na dolgi rok si takšni trgovci sami kopljejo jamo.

No na boldano ti lahko odogvorim iz prve roke, da ja, ko imam plan prodaje in je akcija na nek izdelek 30% off, pa je rvcja 7%, grem z svojim planom v RVC MINUS.... sicer obstajajo potem krovno gledano porabati in ostali "bonbončki" ampak marže danes so zelo nizke.

Tako se filmska industrija vstreli v nogo, saj če ne bi bilo te zaščite, bi lahko DVD prodali, tako pa ga žal niso.
Blackstar pa je čez 2 tedna umaknil vse kose tega DVDja iz trgovine, saj niso delovali na evropskih playerjih tako, da niso na koncu nič prodali.
Glasbena/Filsma industrija pa se potem pritožuje, da obstajajo "piratske" kopije..

Mato989 je 18. jul 2016 ob 19:01 izjavil:

Zanima me samo če vi dejansko menite da so za vaše napake (neraziskovanje) krivi prodajalci in online shopi? :) Meni je tvoja zgodba oz. primer, KLASIČNA napaka kupca ki samo kupi nič pa ne preveri... pač osebno meni to ni dovoljšen razlog za vračilo, razen če je pri nakupu oz na portalu pisalo da izdelek deluje tam in tam (evropski DVD playerji recimo) potem je ok, ampak kaj ko sem bolj prepričan v ono drugo, da se nič ne prebere :)

Je pa tudi res, da so neki predpisi itd. ki določene zadeve ne dovolijo prodajat, ampak to je spet nareto zaradi glupih kupcev, ki nič ne berejo.

Sem prebral, pisalo je PAL na njihovi spletni strani.

Fritz je 18. jul 2016 ob 21:33 izjavil:

Mato989 je 18. jul 2016 ob 19:01 izjavil:

pač osebno meni to ni dovoljšen razlog za vračilo

Nima veze kaj ti o tem meniš. Kupec lahko na daljavo kupljeno v 14-ih dneh vrne zaradi kateregakoli razloga oz. mu tega ni treba niti navajati.

Itak. Tako je, ja. :)

V zakonu piše, da ti ni potrebno navajati razloga.

Me pa zanima nekaj. Glede na to, da je ZVPot jasen. Preko spleta naročim TV. Ko TV dobim, ga namenoma razbijem s kladivom, embalažo raztgam, odrežem kabel za elektriko in izdelek pošljem nazaj.

Trgovec mora izdelek sprejeti in mi omogočiti odstop od pogodbe ter v zakonskem roku vrniti denar, potem pa me mora tožiti za nastalo škodo in to škodo izterjati od mene?