SpaceX hoče na Mars

Poglej cel video pa boš videl. Sem že povedal, da ni vzel te zgradbe za izračune, temveč zgolj kot realen primer koliko se pri vakumu pri večjih kompleksih zakomplicira. Sploh ko moraš začet računat na raztezanje in krčenje kovine, in vse možne zunanje dejavnike.

Magic1 je 28. sep 2016 ob 20:48 izjavil:

Fak ste pametni po 1 minuti gledanja in že vse veste kaj sploh ni omenil????? Dal je primer kolk se zadeva zakomplicira v realnosti, Nasa bi tudi lahko naredila železno kupolo z 10cm debelo stranico in premerom 15m. Verjetno so kompliciral zgolj zaradi lepšega? Poglejte video do konca in nato ubite njegovo fiziko, ne pa 1 minuto posnetka, kjer da pač nek primer večje vakumske zgradbe. Lahko pa najdete boljši primer večjega vakuma. Gostiničarji.

So fiziki/inženirji že zračunali in tudi naredili te železne "kupole", očitno ni take krize:

BigWhale je 28. sep 2016 ob 22:19 izjavil:

tikitoki je 28. sep 2016 ob 19:19 izjavil:

Moznost, da nas iztrebi meteorit obstaja, vendar je minimalna. Moznost, da unicimo okolje v katerem zivimo je pa zal precej bolj realna in bolj pereca, kot potreba po domnevnih prednosti AI.

Moznost, da nas iztrebi meteorit (ce ostanemo na zemlji) je pravzaprav skoraj 100%. V bistvu je samo vprasanje casa. Moznosti, da nas pokolje 'lasten' planet je tudi kar precej. K je Eyjafjallajökull sam mal prdnil smo za cel teden ostali skoraj brez letalskega prometa med EU in ZDA. Ce razgoni Yellowstone, bomo se brez cesa drugega ostali. En malo vecji meteorit pa bo stalil celotno zemljino skorjo.

To, da si unicimo okolje v katerem zivimo je tudi kar dobra moznost vendar je na svetu ze toliko pametnih ljudi, da se to verjetno ne bi zgodilo.

Na tole zadnje pa jaz ne bi računal.

BigWhale je 28. sep 2016 ob 22:19 izjavil:

tikitoki je 28. sep 2016 ob 19:19 izjavil:

Moznost, da nas iztrebi meteorit obstaja, vendar je minimalna. Moznost, da unicimo okolje v katerem zivimo je pa zal precej bolj realna in bolj pereca, kot potreba po domnevnih prednosti AI.

Moznost, da nas iztrebi meteorit (ce ostanemo na zemlji) je pravzaprav skoraj 100%. V bistvu je samo vprasanje casa. Moznosti, da nas pokolje 'lasten' planet je tudi kar precej. K je Eyjafjallajökull sam mal prdnil smo za cel teden ostali skoraj brez letalskega prometa med EU in ZDA. Ce razgoni Yellowstone, bomo se brez cesa drugega ostali. En malo vecji meteorit pa bo stalil celotno zemljino skorjo.

To, da si unicimo okolje v katerem zivimo je tudi kar dobra moznost vendar je na svetu ze toliko pametnih ljudi, da se to verjetno ne bi zgodilo.

od kje vlečeš ti te %...

Magic1 je 28. sep 2016 ob 21:03 izjavil:

Poglej cel video pa boš videl. Sem že povedal, da ni vzel te zgradbe za izračune, temveč zgolj kot realen primer koliko se pri vakumu pri večjih kompleksih zakomplicira. Sploh ko moraš začet računat na raztezanje in krčenje kovine, in vse možne zunanje dejavnike.

Jaz sem pogledal cel video. Sicer sem osebno mnenja, da je Hyperloop ni lih neki blazno zanimivga ampak un video je vseen mal trapast. Traparije se zacnejo po tem, ko prvic rece 'bullshit'. Primerjava prostornine in racunanje nekih pritiskov. V enem primeru gre za gromozansko komoro, v drugem gre pa za eno zlo dolgo cev. Dve stvari, ki sta konstrukcijsko popolnoma razlicni.

Potem razlaga o raztezanju materiala in povzame, da se bo kar cela cev raztezala enakomerno in hkrati. Ne bo se. In podporni stebri so lahko brez tezav narejeni tako, da omogocajo prosto raztezanje cevi.

Na koncu pa se problemi ob nesrecah. Kaj bo ce bo? Na vsakih 10km (1km?) imas lahko 'emergency bulkheads', ki se zaprejo v primeru pocene cevi, kapsula se pa ustavi. Zaviranje s 5G ne bi smelo biti problematicno za nikogar. Tudi zaviranje z 9G ne. Bi se kdo poskodaval pri taksnem zaviranju? Verjetno. Tako kot se marsikdo poskoduje pri zasilnem pristanku letal, ki so vcasih bolj trdi. Sej v kapsulah ni stojisc, tko da ni panike.

A bi ble nesrece? Verjetno. Bi blo vec zrtev kot na cestah? Nimamo pojma. Teroristi? Ja, ker zdaj jih pa nimamo... :)

Brane22 je 28. sep 2016 ob 17:43 izjavil:

imagodei je 28. sep 2016 ob 14:46 izjavil:

Seveda imaš pa vso pravico prebolet moj dvom vate in pozabit na argumentiran "rebuttal". Navsezadnje je Argument iz avtoritete le primer zmotne logike.

Primer argument iz avtoritete verjetno zahteva da se sklicuješ nanj. Kar tu ni slučaj.

Ne ti. Jaz se sklicujem na Thunderf00ta.

Brane22 je 28. sep 2016 ob 17:43 izjavil:

Samo pravim, da mi je očitno,d a tip iz linka naklada in da v primeru da komu ni, ne mislim izgubljat časa s tem.

Ja, jaz pa pravim, da je to očitno samo tebi. Kot rečeno, lahko rečeš, da se sklicujem na avtoriteto, ampak v resnici je običajno, da človeku iz foha nekoliko bolj zaupamo kot nekomu, ki teoretizira po tipkovnici.

Brane22 je 28. sep 2016 ob 17:43 izjavil:

Se pravi, da ne mislim it skozi nek protokol argumentacije.

Tudi prav. Ti ne zamerim. Samo želim, da je jasno, kje stojimo. Na eni strani imamo PhD-ja, ki je objavljal članke s področja kemije, fizike, nuklearne fizike v znanstvenih revijah, na drugi strani imamo pa tvojo izjavo, da se tip moti.

Brane22 je 28. sep 2016 ob 17:43 izjavil:

Če je kje kako pravilo na ST, ki zahteva argumentirano debato okrog vsega, okrog česar se ne strinjaš, prosim za quote, sicer pa...

Ne, ne daleč od tega. Ničesar ni potrebno argumentirat. Želeno je, sicer, ni pa mus. Seveda neargumentirane izjave tudi jemljemo kot take.

Pa brez sarkazma: če bi blagoslovil razložit, zakaj se tip moti, bi se morebiti tudi vsi ostali naučili česa novega. S tem ko svoje fizikalne zaključke zadržuješ zase, je ostalo S-T občestvo pač v temi. Škoda. Pa ravno to je fino pri S-T, da se zainteresirani lahko naučimo česa novega, si širimo obzorja, pogledamo Out-of-the-box.

BigWhale je 28. sep 2016 ob 23:23 izjavil:

Jaz sem pogledal cel video. Sicer sem osebno mnenja, da je Hyperloop ni lih neki blazno zanimivga ampak un video je vseen mal trapast. Traparije se zacnejo po tem, ko prvic rece 'bullshit'. Primerjava prostornine in racunanje nekih pritiskov. V enem primeru gre za gromozansko komoro, v drugem gre pa za eno zlo dolgo cev. Dve stvari, ki sta konstrukcijsko popolnoma razlicni.

Ja, zato so v enem primeru stene betonske in precej debele, v drugem pa 2 cm debele jeklene cevi. Vseeno se zdi rahlo malo, sploh s stališča, da bi stvari morale biti predimenzionirane za primere težav, ne pa dimenzionirane za optimalne razmere. Ampak OK, to ni nek kronski argument, se strinjam.

BigWhale je 28. sep 2016 ob 23:23 izjavil:

Potem razlaga o raztezanju materiala in povzame, da se bo kar cela cev raztezala enakomerno in hkrati. Ne bo se. In podporni stebri so lahko brez tezav narejeni tako, da omogocajo prosto raztezanje cevi.

Ne razumem te čist... Cev ne bo šla čez Pacifik, da bi bil na enem koncu dan, na drugem noč. Plus, problemi nastanejo že pri manjših razdaljah. Thunderf00t omenja 300m raztezek na dolžini 600km. 3m raztezka na 6km. 0,5m raztezka na vsak kilometer. A je to dovolj majhen segment? Če želiš imeti vakuum, moraš imeti tesnenje. Moraš torej najmanj na vsak kilometer dodat neko diletacijo, ki bo omogočila prosto gibanje cevi 0,5m in hkrati tesniti. Nadalje, Thunderf00t izpostavi možnost, da se bo s soncem obsijana stran grela bolj kot senčna stran cevi. Torej se bo krivila. Sej ne pravim, da nimajo rešitve za to, ampak v demonstracijah tega nismo videli in definitivno zadevo podražijo.

BigWhale je 28. sep 2016 ob 23:23 izjavil:

Na koncu pa se problemi ob nesrecah. Kaj bo ce bo?

Ne vem, no, BW, če bi upal bit takole optimističen. Da se bo koncept prijel, če varnost ne bo na nivoju letalskih prevozov ali prevozov z železnico. Ipak smo v 21. stoletju, ne nekje v pionirski dobi letalstva.

perci je 29. sep 2016 ob 07:38 izjavil:

Pravijo, da ni lih fajn knjige sodit po platnicah. To si naredil ti, k si "za silo" pogledal prvih nekaj minut. Ja, definitivno Thunderf00t omenja čisto druge probleme kot kao neke sile v odvisnosti od volumna.

Ah, daj no. Senzacionalistično je povedal, da je volumen načrtovanega hyperloopa x-krat večji od največje vakumske komore na svetu. In to kar precej poudarjal. In bluzil o betonu. Zakaj, če je to nerelevantno?
Kako češ človeku verjet naprej, če je že platnicah izvedel tak zabluz?

Tebi se dejansko ne zdi problem izčrpat x-krat večjo količino zraka iz hyperloopa kot to počnejo v NASI v tistem test chamberju? Beton gor ali dol?

imagodei je 29. sep 2016 ob 02:12 izjavil:

Pa brez sarkazma: če bi blagoslovil razložit, zakaj se tip moti, bi se morebiti tudi vsi ostali naučili česa novega. S tem ko svoje fizikalne zaključke zadržuješ zase, je ostalo S-T občestvo pač v temi. Škoda. Pa ravno to je fino pri S-T, da se zainteresirani lahko naučimo česa novega, si širimo obzorja, pogledamo Out-of-the-box.

Ne gre za blagoslov, ampak za reko dreka. Po meni se usuje kup drekačev, katerim moram razlagat in se branit, medtem ko plavam po dreku. V bistvu moram v "debati" prepričevat prepričane, medtem stopijo v delo tropni nagoni in folk začne domnevat,d a ker so v večini, imajo ziher prav. Takrat se praviloma nekdo spomni, da je ziher kje v pravilih STja določilo, ki pravi, da je treba forum čistiti tako, da "osamljenega luzerja" polivajo z drekom, dokler si ne premisli in stopi v vrsto z ostalimi itd.

Te vrste zabave počasi ne rabim več, ne vidim pa nobenega gaina v tem. Bistvo debate je v tem,d a čistiš argumente z nekom, ki ima realne šanse da oslabi in prečisti tvoje. Če so te možnosti premajhne, ritual pa zahteva crap throwing seanso, se temu raje izognem.

Brane22 je 29. sep 2016 ob 08:50 izjavil:

imagodei je 29. sep 2016 ob 02:12 izjavil:

Pa brez sarkazma: če bi blagoslovil razložit, zakaj se tip moti, bi se morebiti tudi vsi ostali naučili česa novega. S tem ko svoje fizikalne zaključke zadržuješ zase, je ostalo S-T občestvo pač v temi. Škoda. Pa ravno to je fino pri S-T, da se zainteresirani lahko naučimo česa novega, si širimo obzorja, pogledamo Out-of-the-box.

Ne gre za blagoslov, ampak za reko dreka. Po meni se usuje kup drekačev, katerim moram razlagat in se branit, medtem ko plavam po dreku. V bistvu moram v "debati" prepričevat prepričane, medtem stopijo v delo tropni nagoni in folk začne domnevat,d a ker so v večini, imajo ziher prav. Takrat se praviloma nekdo spomni, da je ziher kje v pravilih STja določilo, ki pravi, da je treba forum čistiti tako, da "osamljenega luzerja" polivajo z drekom, dokler si ne premisli in stopi v vrsto z ostalimi itd.

Te vrste zabave počasi ne rabim več, ne vidim pa nobenega gaina v tem. Bistvo debate je v tem,d a čistiš argumente z nekom, ki ima realne šanse da oslabi in prečisti tvoje. Če so te možnosti premajhne, ritual pa zahteva crap throwing seanso, se temu raje izognem.

Ne vem za druge, jaz sem se zmeraj rad česa novega naučil in če sem dobil boljše podatke, sem priznal napako in sprejel novo razlago. Do zdaj pač nisem slišal druge analize o hyperloopu.

Me pa vedno nekoliko iritira, ko nekdo z zamahom roke odpravi nasprotne argumente. Isti pristop je imel npr. Thomas, za katerega verjamem, da je marsikaj vedel in znal; ampak če se ne moreš potrudit pa jasno napisat argumenta ali "algoritma", po katerem si prišel do sklepa, potem pa tudi ne vem...

ampak če se ne moreš potrudit pa jasno napisat argumenta ali "algoritma", po katerem si prišel do sklepa, potem pa tudi ne vem...

To narediš enkrat, nazaj dobiš kamion BS od nepismenega folka, ki ni sposoben razumet treh zaporednih besed.
To narediš drugič, cca podoben folk ta zasuje s novim kamionom točno istega dreka.
...
To narediš desetič in opaziš vzorec.
...
To narediš 312ič in se sam sebi zdiš kreten, da se tem drekačem sploh še izpostavljaš.
...
Nardiš mal refleksije in se zgroziš koliko časa je že preteklo od takrat ko si nazadnje na SloTech prebral neki kvalitetnega, kar ni bil kup nepismega bulšit.
Ampak metanje dreka ni proti pravilom SloTech, proti pravilom je "ne-argumentirano-označevanje-dreka-za-drek".

Kam pelje takšna politika pa ni več moj problem.

Pa, poglej malo statistiko mojega profila ( Brane2 + Brane22 ) in potem poglej par tipičnih "debat".

Če bi rad prispeval k "debati", kar.

imagodei je 29. sep 2016 ob 02:59 izjavil:

Ne razumem te čist... Cev ne bo šla čez Pacifik, da bi bil na enem koncu dan, na drugem noč. Plus, problemi nastanejo že pri manjših razdaljah. Thunderf00t omenja 300m raztezek na dolžini 600km. 3m raztezka na 6km. 0,5m raztezka na vsak kilometer. A je to dovolj majhen segment? Če želiš imeti vakuum, moraš imeti tesnenje. Moraš torej najmanj na vsak kilometer dodat neko diletacijo, ki bo omogočila prosto gibanje cevi 0,5m in hkrati tesniti.

Stebri bodo morali omogocati raztezanje cevi. Zato cev ne bo smela biti pritrjena fiksno na steber. V cevi ne bo 'popolnega vakuma' ampak bo samo zelo zelo nizek zracni tlak. Sicer se mi zdi, da je prva ocena po mojem malo prevec optimisticna, tlak bo moral bit nekoliko visji, kot bi radi. Ze zaradi tega, ker bi radi, da kapsula lebdi na zracni blazini. Maglev je po mojem predrag za kaj taksnega. 300m raztezka je tako ali tako pretirano, to je maximalni raztezek, ce imas en neprekinjen kos jekla in pri maximalni temperaturni razliki. Vmes bo cev sla tudi pod zemljo, na taksnih mestih lahko pridobis ogromno.

Za diletacijo lahko poskrbis na vec nacinov. Trenutno mi na pamet padeta vsaj dva: cev v cevi, ki se lahko prosto giblje, drugi mogoce se boljsi sistem, cevi niso varjene med seboj ampak so spojene z nekimi 'spojkami iz gume', vmes je pa nekaj mm zracne reze v sami spojki. Tudi ce v cevi naredis vakum, bo zaradi narave samega materiala spojke, zunanji tlak v bistvu pomagal pri tesnenju. Nizek tlak v cevi bo pa tako ali tako potrebno vzdrzevati. 100% tesnenja tako ali tako ne mores doseci.

imagodei je 29. sep 2016 ob 02:59 izjavil:

Nadalje, Thunderf00t izpostavi možnost, da se bo s soncem obsijana stran grela bolj kot senčna stran cevi. Torej se bo krivila. Sej ne pravim, da nimajo rešitve za to, ampak v demonstracijah tega nismo videli in definitivno zadevo podražijo.

Se bo krivila, seveda. Koliksna pa bo ta ukrivljenost? Ce bo cev jeklena ne bo blazno velike razlike v temperaturi na eni in drugi strani.

imagodei je 29. sep 2016 ob 02:59 izjavil:

Ne vem, no, BW, če bi upal bit takole optimističen. Da se bo koncept prijel, če varnost ne bo na nivoju letalskih prevozov ali prevozov z železnico. Ipak smo v 21. stoletju, ne nekje v pionirski dobi letalstva.

Nesrece, ki jih je tip omenjal so vse samo hipoteticne in vedno je jemal najhujse mozne primere. Kapsula tezko kar prebije cev in zleti ven. Kako naj pa to nardi? Saj nima volana, da bi kr naenkrat spremenil smer kapsule. Tudi ce kapsula prebije cev in zleti ven, bo v najhujsem primeru ubila kako drevo (poleg potnikov, jasno). Okrog proge tako ali tako ne bo nicesar. Poizkusa s kovinsko kroglico in ping pong zogico sta sicer zanimiva ampak za primer hyperloopa trapasta. Veljala bi le, ce bi prislo do situacije, ko ene kapsule ne bi moglu ustaviti.

Ti primeri so priblizno taksni kot, da bi sedaj zacel zagovarjati prizemljitev vseh letal zaradi tega, ker ob zlomu kril na letalu situacije ne mores vec resiti.

Kaj se zgodi, ce 'terorist' ustreli v cev od hyperloopa? Nic. Kaj se zgodi, ce terorist vseen uspe narest luknjo premera nekaj cm v cev? Pravzaprav nic hujsega. Tlak v cevi zacne _pocasi_ narascati. To zelo hitro zaznajo in lahko ustrezno ukrepajo. Kaj se pa zgodi, ce preseka cev na pol? Ja, potem je pa problem ampak vseeno manjsi problem kot je bomba na letalu. Doloceno sekcijo cevi lahko zapres s pregradami in izoliras, kapsule pa ustavis z najmanjsim pojemkom, ki se vedno omogoca, da se ustavijo preden se spestajo ob pregradi.

Bi vsi ti varnostni sistemi podrazili zadeve? Jasno. Zato pa pravim, da je hyperloop overhyped. :) Ampak tisti video je se vedno v veliki meri trapast. :)

Tear_DR0P je 29. sep 2016 ob 09:49 izjavil:

Caki .. a ni blo ob najavi Hyperloopa receno, da bo podtlak, ne pa vakum?

Ja, saj bo. Ne bo 'popolni vakum'. Kapsula naj bi lebdela na zracni blazini, naprej bi jo pa vlekli elektromagneti. Ze zarad tega moras imeti nekaj zraka. Tista varianta z ventilatorjem na kapsuli je itak fail.

WarpedGone je 29. sep 2016 ob 09:57 izjavil:

Moj predlog je bil, da se cev opremi z enosmernimi tlačnimi ventili. Ko tlak v cevi 'dovol' zrase, se bo tik pred gibajočim se modulm še tolk bol povišal. Če se v 'trenutku' ko gre modul mimo takega ventila, ventil za kratek čas odpre in ven spusti nadtlak, ter takoj zatem zapre, bo gibajoči se modul deloval kot črpalka in "samodejno" ustvarjal podtlak v cevi.

Take 'ventile' imajo blazine za na plazo ze kar nekaj casa. :> Bo pa moral tlak v cevi oziroma ob ventilu zrasti na vec kot 1 atmosfero, da se bo tak ventil samodejno odprl. V nasprotnem primeru rabis na zunanji strani ventila se crpalko.

WarpedGone je 29. sep 2016 ob 09:57 izjavil:

ja, morajo bit dovolj 'krhka' oz. lahka da se lahko modul vanje zaleti brez katastrofičnih posledic.

To bi se lahko izkazalo za nedosegljivo. Kapsula bo imela kar precej energije in bi kakrsnekoli trk lahko pomenil katastrofo. Lahko se spomnimo izolacijske pene in space shuttla. :)

>> Bo pa moral tlak v cevi oziroma ob ventilu zrasti na vec kot 1 atmosfero, da se bo tak ventil samodejno odprl.
>> Kapsula bo imela kar precej energije in bi kakrsnekoli trk lahko pomenil katastrofo.
Pred kapsulo, ki brzi svojih jurja km/h se nabira znaten nadtlak, lahko tudi precej nad 1atm, kljub povprečnemu tlaku v cevi recimo okrog desetinke. Kolikšen točno je ta nadtlak v fronti je funkcija 'tesnenja' modula, več kot je prostora med steno in modulom, manjši bo nadtlak v fronti in obratno.
Tudi ni nujno da ti enosmerni ventili vidijo zunanji tlak, komot so to vhod v tlačne črpalke, ki na njihovi zunanji strani delajo nekaj podtlaka.
Tisti ventilator pred modulom je ravno v funkciji zmanjševaja tega nadtlaka in s tem zračnega upora.

Podobno velja tudi za trk. Če so vrata primerno narejena jih lahko 'podre' že sama tlačna fronta pred kapsulo in sploh ne pride do 'fizičnega' stika s samo kapsulo. Za vrata bi to zgledalo podobno kot zgleda eksplozija bombe blizu vrat.

>> jo pa tvoj sarkazem popolnoma zakrije.
Če maš ti spomin zlate ribice, ga js (še) nimam. Debata o hyperloopu se ni začela tule ampak je bila že vsaj 3x prežvečena, tle na ST, s pretežno istimi sodelujočimi. To kar pišem zgoraj, je čisto ponavljanje že n-krat prežvečenega.

Nisem se rodil sarkastičen, imate zasluge zanj.

BigWhale je 28. sep 2016 ob 23:37 izjavil:

Blazz je 28. sep 2016 ob 22:54 izjavil:

BigWhale je 28. sep 2016 ob 22:19 izjavil:

Moznost, da nas iztrebi meteorit (ce ostanemo na zemlji) je pravzaprav skoraj 100%.

od kje vlečeš ti te %...

Tle nekje...

Pa tud statistika ... Flagstaff 50.000 let nazaj, za 10MT energije se je sprostilo. Tunguska 1908, zravnal priblizno 2000 kvadratnih kilometrov gozda. Chelyabinsk 2013, razbil precej stekla in poskodoval vec kot tisoc ljudi.

in kako ta skica dokaže tvojih 100%? si mogoče predpostavil da je z vsakim letom napredka tehnologije % manjši? in noben od teh naštetih nas ni zradiral...

imagodei je 29. sep 2016 ob 10:50 izjavil:

Vsekakor pa: če zadeva ne bo cenovno in časovno primerljiva oziroma ugodnejša od potovanj z letalom, bo to zgolj zanimivost, ki bo po začetnem navdušenju neslavno propadla. Kot Concorde.

/mal offtopic
Concorde ni propadel. Ukinili so ga zaradi nesreče. Niti ne po njegovi krivdi. Zadnja leta je bil celo proifitabilen, ker so ljudje imeli denar za nadzvočni let v New York in nazaj. Teh ljudi ni bilo malo...

Sori - nikoli prej nisem sodeloval v nobeni hyperloop temi. Še manj sem pa v tako temo kaj objavljal.

Možno... hiter seznam tem tu na ST z izrazom Hyperloop v imenu:
- Hyperloop želi na Slovaško
- Prvi preizkus Hyperloopa v puščavi v Nevadi
- Hyperloop se počasi bliža
- Hyperloop
- Znani zmagovalci SpaceX-ovega natečaja za hyperloop, začenja se gradnja
- Prototip Hyperloopa se bo gradil v Kaliforniji
- SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu

Plus enetolk drugih tem, kjer je debata derailala na osebnost Muska in nato na Hyperloop.

imagodei je 29. sep 2016 ob 11:50 izjavil:

Ne vem, kaj te zdaj moti v tej ubeseditvi.

Concorde ni neslavno propadel... . Samo to...

S samim letalom in njegovo dobičkonosnostjo ni bilo problemov. Problemi so bili drugje, predvsem v fovšiji Američanom, ker niso naredili takega letala. Čeprav to že meji na teorije zarote .

http://www.airliners.net/forum/viewtopi...

Invictus je 29. sep 2016 ob 12:21 izjavil:

imagodei je 29. sep 2016 ob 11:50 izjavil:

Ne vem, kaj te zdaj moti v tej ubeseditvi.

Concorde ni neslavno propadel... . Samo to...

S samim letalom in njegovo dobičkonosnostjo ni bilo problemov. Problemi so bili drugje, predvsem v fovšiji Američanom, ker niso naredili takega letala. Čeprav to že meji na teorije zarote .

http://www.airliners.net/forum/viewtopi...

So delal na tem, celo najboljše inženirje so pri Boingu dal na projekt. Vzporedno so 2nd class inžinirji delal na 747. Sam so ugotovi, da ne bo računice in so ukinili projekt. Sej delajo tudi na vojaških nadzvočnih letalih že več kot 50 let. Tehnologijo so imeli. Concord je bil bolj kot ne showman za Airbus, flota se je starala in rizik se je večal. Nesreče lahko pokopljejo podjetje in če zadeva ne prinaša ogromno denarja, je nesmiselno furat slabo reklamo.

BigWhale je 29. sep 2016 ob 11:16 izjavil:

Blazz je 29. sep 2016 ob 10:43 izjavil:

in kako ta skica dokaže tvojih 100%? si mogoče predpostavil da je z vsakim letom napredka tehnologije % manjši? in noben od teh naštetih nas ni zradiral...

V bistvu sem rekel 'skoraj 100%'. Stevilo asteroidov, ki so nam nevarni je kar visoko. Njihove orbite in kakor tudi orbite planetov in satelitov, na dolgi rok niso stabilne. Prej ali slej bo nekaj dovolj velikega trescilo na nas, kar nam bo povzrocilo ogromno preglavic.

Saj nas ne rabi povsem iztrebiti, dovolj je ze, da iztrebi dobersenj del populacije in naredi dolocen del planeta neprimeren za zivljenje.

Zanasat se na 'nama nitko nista nemoze' je trapast.

če je kaj trapasto je razmišljati o asteroidih... 50 mio let ni bilo resnega impacta... si preveč gledal une space oddaje kaj bi bilo če bi bilo... verjetnost je taka, kot da bi vsak dan razmišljal da boš zadel na lotu 2x zapored jackpot...ti pa govoriš o nekih 100%... čez recmo 100 let k bo tehnika opazovanja in verjetno tehnika da to raztreščiš tako napredovala da bo to 0% šansa.. do takrat pa še enkrat, je 2x zapored jackpot verjetnost...
vse tavelike asteroide pa imajo že sedaj pod nadzorom oz. vedo kaj se bo z njimi zgodilo za naslednjih x let...

Airbus je nastal na osnovi vezi, ki so se spletle, ker sta zaradi ogromnih stroškov razvoja concorda združili moči anglija in francija. Prvi "izdelek" pod imenom airbus je bil A300.

BigWhale je 28. sep 2016 ob 22:19 izjavil:

tikitoki je 28. sep 2016 ob 19:19 izjavil:

Moznost, da nas iztrebi meteorit obstaja, vendar je minimalna. Moznost, da unicimo okolje v katerem zivimo je pa zal precej bolj realna in bolj pereca, kot potreba po domnevnih prednosti AI.

Moznost, da nas iztrebi meteorit (ce ostanemo na zemlji) je pravzaprav skoraj 100%. V bistvu je samo vprasanje casa. Moznosti, da nas pokolje 'lasten' planet je tudi kar precej. K je Eyjafjallajökull sam mal prdnil smo za cel teden ostali skoraj brez letalskega prometa med EU in ZDA. Ce razgoni Yellowstone, bomo se brez cesa drugega ostali. En malo vecji meteorit pa bo stalil celotno zemljino skorjo.

To, da si unicimo okolje v katerem zivimo je tudi kar dobra moznost vendar je na svetu ze toliko pametnih ljudi, da se to verjetno ne bi zgodilo.

Ves kaj je pereč problem? Imamo nekaj miljard let, da se odselimo, preden nas ubije sonce. Moznost, da nas v naslednji 100 letih fenta planet ali meteorit je minimalna in pravzaprav s casom pada, ker je zemlja manj aktivna, kot je bila in stevilo ogromnih skal, ki letejo skozi tirnico zemlj se je s casom tudi zmanjsal. Ja, moznost obstaja, vendar je tako nizka, da je smiselno upostevati zgolj v dolgorocnih nacrtih.
Moznost, da unicimo edino znano okolje, ker se lahko prosto gibljemo in zivimo je veliko bolj realna.

Aomska vojna je npr. resna groznja, ki smo se ji nekjakrat komajda izognili. Res, bolj vazno, da me skrbi kako bo moje prednike pojedlo sonce proti koncu svoej zivljenske dobe.