Starši

Starše (in stare starše) obiščem enkrat do dvakrat na teden, se kao razumemo in podobno... Pridem na obisk, po pol ure zmanjka materiala za pogovor, ker nisem ravno zgovoren. Posledično mi gre obisk daljši od ene ure pošteno na živce. Hočejo, da ostanem še dlje, sploh za praznike in zmeraj pravim, da ni problem in podobno, ter ostanem, oziroma se pretvarjam, da je vse ok. Stanje se je poslabšalo, odkar je oče resno zbolel. Mislim, da bi moral biti na obisku vsaj na kake dva dni, ampak se ne morem pripraviti na obiske bolj pogosto kot recimo ena do dvakrat na teden. Kako zadevo popraviti in kakšnega človeka me to naredi, ker trenutno se ne maram preveč.

Nič ti ni treba "popravljati se" zaradi drugih. Sprejmi se takšnega kot si. Če ima kdo drug problem s tem, da prihajaš na obisk 1x tedensko za pol ure namesto vsak drug dan za 3 ure, je to njegova težava. Če te kdo vpraša, lahko lepo, vljudno razložiš, da nisi oseba, ki bi lahko 3 ure sedela in čvekala v prazno (small talk), temveč imaš raje kratke, vsebinske pogovore.

Svojo skrb za starše dovolj izkažeš s tem, da jih obiščeš takrat, ko je potrebno ter jim pomagaš, ko lahko in kolikor lahko. Če bodo začeli z očitki in nabijanjem slabe vesti, lepo, mirno vprašaj, kaj bi bilo, če bi se preselil na drug kontinent. Recimo, da bi spoznal fletno Avstralko in dobil službo tam.

Zelo verjetno je sicer, da gre bolj za tvoje občutke zaradi tradicionalne krščanske vzgoje, ki temelji na vcepljanju krivde in nabijanju slabe vesti. Poskusi pogledati na stvar realno. Če je oče bolan, mu najverjetneje ne moreš kaj veliko pomagati. Kratek obisk 1x do 2x na teden je povsem dovolj. Tudi ti imaš svoje življenje in pravico da ga živiš, kot ti paše.