Forum » Loža » Etika do potencialnega delodajalca
Etika do potencialnega delodajalca
otago ::
Zanimajo me vaše izkušnje, praksa oz. filozofije do predstavljenih primerov o sprejemljivi stopnji etike iskalca zaposlitve(zaposlenega) do delodajalca.
Primer 1:
Je mesec marec. V avgustu se osebi obeta delo, relativno v smislu stroke, želja. Ponudi se prilika za delo npr. v kovinarski industriji, kjer je 1-2 meseca uvajalnega obdobja, pogodba pa je načeloma za 1 leto oz. delodajalec ima dolgoročne načrte z zaposlenim.
Dilema:Naj sprejme zaposlitev, čeprav, bo oddelal samo 3-4 mesece. Delodajalca bo v bistvu zajebal.
Primer 2:
Ponudi se priložnost v tujini, za dobro plačano delovno mesto. Delavec se usposablja na delu in bo popolnoma samostojno delo bo opravljal šele po preteku 1-2 let. Delodajalec je pripravljen dobro plačati zaposlenega in pričakuje 5-6 let oz. dlje trajajoče zaposlitev( zaradi dolgoročnih projektov). Hkrati se delavec na delovnem mestu ne vidi več kot 2 leti, saj gre za življenje v tujini, odsotnost od prijateljev, družine, precej je selitev, delo v določenih turnusih, ni družinskega življenja, časa za partnerja. Imaš denar, vendar ga težko zapraviš v skladu z svojimi željami.
Dilema: Naj sprejme zaposlitev, vedoč, da bo zajebal delodajalca?
Alternativa je brezposelnost.
Primer 1:
Je mesec marec. V avgustu se osebi obeta delo, relativno v smislu stroke, želja. Ponudi se prilika za delo npr. v kovinarski industriji, kjer je 1-2 meseca uvajalnega obdobja, pogodba pa je načeloma za 1 leto oz. delodajalec ima dolgoročne načrte z zaposlenim.
Dilema:Naj sprejme zaposlitev, čeprav, bo oddelal samo 3-4 mesece. Delodajalca bo v bistvu zajebal.
Primer 2:
Ponudi se priložnost v tujini, za dobro plačano delovno mesto. Delavec se usposablja na delu in bo popolnoma samostojno delo bo opravljal šele po preteku 1-2 let. Delodajalec je pripravljen dobro plačati zaposlenega in pričakuje 5-6 let oz. dlje trajajoče zaposlitev( zaradi dolgoročnih projektov). Hkrati se delavec na delovnem mestu ne vidi več kot 2 leti, saj gre za življenje v tujini, odsotnost od prijateljev, družine, precej je selitev, delo v določenih turnusih, ni družinskega življenja, časa za partnerja. Imaš denar, vendar ga težko zapraviš v skladu z svojimi željami.
Dilema: Naj sprejme zaposlitev, vedoč, da bo zajebal delodajalca?
Alternativa je brezposelnost.
maco-maco ::
1. Če se mu samo obeta delo, ne vem zakaj ne bi sprejel dela. Mogoče pa drugega dela ne dobi oz. mu bo trenutno delo odgovarjalo. Uvajanje je po navadi slabo plačano.
2. Če se gre za resno pogodbo, bo sigurno notri pisalo, da bo moral ob morebitni prekinitvi sam plačati izobraževanje oz. bo plačal penale.
2. Če se gre za resno pogodbo, bo sigurno notri pisalo, da bo moral ob morebitni prekinitvi sam plačati izobraževanje oz. bo plačal penale.
Kaj?
Šmorn ::
Glede na to, kako ponavadi delajo delodajalci z zaposlenimi, ne vidim razloga, zakaj ne bi delavci počeli istega.
Furbo ::
1. Da.
Ne vem kako ima delodajalec dolgoročne načrte, ne vzame te pa dolgoročno v službo - za nedoločen čas.
2. Ne, ker bo očitno najbolj zajebal sebe.
Ne vem kako ima delodajalec dolgoročne načrte, ne vzame te pa dolgoročno v službo - za nedoločen čas.
2. Ne, ker bo očitno najbolj zajebal sebe.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Furbo ()
AndrejO ::
Zanimajo me vaše izkušnje, praksa oz. filozofije do predstavljenih primerov o sprejemljivi stopnji etike iskalca zaposlitve(zaposlenega) do delodajalca.
Primer 1:
Je mesec marec. V avgustu se osebi obeta delo, relativno v smislu stroke, želja. Ponudi se prilika za delo npr. v kovinarski industriji, kjer je 1-2 meseca uvajalnega obdobja, pogodba pa je načeloma za 1 leto oz. delodajalec ima dolgoročne načrte z zaposlenim.
Dilema:Naj sprejme zaposlitev, čeprav, bo oddelal samo 3-4 mesece. Delodajalca bo v bistvu zajebal.
Ne. Zajebal bo tudi sebe, ker bo s tem vsem prihodnjim delodajalcem poslal jasno sporočilo, da je sposoben podpisati pogodbo s figo v žepu.
Primer 2:
Ponudi se priložnost v tujini, za dobro plačano delovno mesto. Delavec se usposablja na delu in bo popolnoma samostojno delo bo opravljal šele po preteku 1-2 let. Delodajalec je pripravljen dobro plačati zaposlenega in pričakuje 5-6 let oz. dlje trajajoče zaposlitev( zaradi dolgoročnih projektov). Hkrati se delavec na delovnem mestu ne vidi več kot 2 leti, saj gre za življenje v tujini, odsotnost od prijateljev, družine, precej je selitev, delo v določenih turnusih, ni družinskega življenja, časa za partnerja. Imaš denar, vendar ga težko zapraviš v skladu z svojimi željami.
Dilema: Naj sprejme zaposlitev, vedoč, da bo zajebal delodajalca?
Da in ne.
Da, ker je ravno dve leti nekako meja po kateri se v življenju spremeni toliko stvari, da se jo vsaj v tujini sprejema kot "minimalna doba" za katero se smatra, da je kandidat za službo stabilen in resen. S tem je oseba razrešena negativnih posledic v smislu tega, da bo iz referenc "dihala" njena neresnost iz naslova prehitrega menjanja delodajalcev.
Ne, ker je ta doba odvisna tudi od panoge in morda se v določeni panogi sprejema tudi krajše ali daljše obdobje. Oseba s to dilemo naj tako razmisli o standardih v panogi.
Alternativa je brezposelnost.
Pri preveč pogostem napačnem ravnanju danes je alternativa brezposelnost v letih, ko je zaradi starosti in morebitnih drugih obveznosti (recimo šoloobvezni otroci) tudi nekoliko težje dobiti delo in negativne reference prinesejo bolj otipljivo škodo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
AndrejO ::
2. Ne, ker bo očitno najbolj zajebal sebe.
Da in ne. 2 leti je kar dolga doba in poznam veliko ljudi, ki se je v tem času premislilo ter nadaljevalo z delom, ne glede na svoje začetne načrte. Zato napovedi o "imam namen ostati samo dve leti" gledam samo in zgolj kot pobožno željo, ne glede na 100% iskrenost v tem trenutku. Tudi delodajalci (upoštevaje tudi panogo) nekje pri dveh letih potegnejo črto med "neresnim" in "resnim", ker je čisto preveč stvari, ki se lahko v tem času spremenijo.
fosil ::
Slovenija je majhna, ljudje v določeni branži, pa tudi sicer, se med sabo poznajo.
To upoštevaj preden misliš koga zafrknit.
To upoštevaj preden misliš koga zafrknit.
Tako je!
otago ::
V kolikor se še kdo vključi v debato.
Primer št. 1. Če je odnos slab, plača minimalna in čas uvajanja zelo kratek, ne vidim velike etične dileme. Načeloma bi delodajalec tudi ponudil pogodbo za 1,2 leti, nedoločen čas oz. obljubil način nagrajevanja uspešnosti. Če oseba ne namerava delati v tej branži več, npr. v kovinarski industriji, potem odpoved pogodbe ob možnosti nove, bolje plačane službe, ne nosi daljnoročnih posledic za delavca. Izjema je, če te je kak znanec priporočil. Sam bi težko namočil nekoga, ki mi je pomagal dobiti zaposlitev.
Primer št. 2. Kakor napisano, čas uvajanja do popolnega samostojnega dela 1-2 leti, ob tem da je tudi preizkusni rok 1-3 mesece. Kakor je fosil napisal, ljudje se med seboj poznajo, sodelujejo tudi mednarodno in je včasih bolje ne vzeti dela. Zafrkneš delodajalca, kakor sebe. Vendar, če se idealna oz. sprejemljiva služba ne najde, ostane oseba brezposelna, brez prihodkov. Čakati pa tudi ne moreš nemejeno časa.
Temo sem odprl z namenom, ker imam znance, ki pa obljubijo vsemogoče delodajalcu, dajo uvajanje, izobraževanja skozi in potem menjajo službo po enem letu ali max. 2. V tem času so postali strokovnjaki v neki stroki, pridobili so delovno dobo, znanje, licence itd... Ako tega ne narediš, pa ostaneš brezposeln, brez prihodkov, brez delovne dobe, strokovna znanje zamre.
Primer št. 1. Če je odnos slab, plača minimalna in čas uvajanja zelo kratek, ne vidim velike etične dileme. Načeloma bi delodajalec tudi ponudil pogodbo za 1,2 leti, nedoločen čas oz. obljubil način nagrajevanja uspešnosti. Če oseba ne namerava delati v tej branži več, npr. v kovinarski industriji, potem odpoved pogodbe ob možnosti nove, bolje plačane službe, ne nosi daljnoročnih posledic za delavca. Izjema je, če te je kak znanec priporočil. Sam bi težko namočil nekoga, ki mi je pomagal dobiti zaposlitev.
Primer št. 2. Kakor napisano, čas uvajanja do popolnega samostojnega dela 1-2 leti, ob tem da je tudi preizkusni rok 1-3 mesece. Kakor je fosil napisal, ljudje se med seboj poznajo, sodelujejo tudi mednarodno in je včasih bolje ne vzeti dela. Zafrkneš delodajalca, kakor sebe. Vendar, če se idealna oz. sprejemljiva služba ne najde, ostane oseba brezposelna, brez prihodkov. Čakati pa tudi ne moreš nemejeno časa.
Temo sem odprl z namenom, ker imam znance, ki pa obljubijo vsemogoče delodajalcu, dajo uvajanje, izobraževanja skozi in potem menjajo službo po enem letu ali max. 2. V tem času so postali strokovnjaki v neki stroki, pridobili so delovno dobo, znanje, licence itd... Ako tega ne narediš, pa ostaneš brezposeln, brez prihodkov, brez delovne dobe, strokovna znanje zamre.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: otago ()
sandmodnigga ::
preizkusni rok 1-3 mesece. K
In kaj to pomeni?
Temo sem odprl z namenom, ker imam znance, ki pa obljubijo vsemogoče delodajalcu, dajo uvajanje, izobraževanja skozi in potem menjajo službo po enem letu ali max. 2. V tem času so postali strokovnjaki v neki stroki, pridobili so delovno dobo, znanje, licence itd... Ako tega ne narediš, pa ostaneš brezposeln, brez prihodkov, brez delovne dobe, strokovna znanje zamre.
A še ne veš, da če delodajalec ni sposoben sposobnega delavca obdržati, potem si takega delavca ne zasluži.
Pa še pogodba za nedoločen čas ni več aktualna.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sandmodnigga ()
otago ::
@Paštetka
Glede preizkusnega roka, sklene se pogodba za npr. 3 mesece, če sta po 3 mesecih delavec in delodajalec zadovoljna, se podpiše pogodba za npr. 5+ let
Mi je pa tvoje zadnje mišljenje všeč, hodi z @AndrejO, da je 1-2 leti je doba, ko se človek prilagodi, spremeni svoje mišljenje.
Glede preizkusnega roka, sklene se pogodba za npr. 3 mesece, če sta po 3 mesecih delavec in delodajalec zadovoljna, se podpiše pogodba za npr. 5+ let
Mi je pa tvoje zadnje mišljenje všeč, hodi z @AndrejO, da je 1-2 leti je doba, ko se človek prilagodi, spremeni svoje mišljenje.
BRBR ::
Če bi že kdaj naletel na kakega delodajaca brez vsake etike tega ne bi spraševal.
Archie Gates: What's the most important thing in life?
Troy Barlow: Respect.
Archie Gates: Too dependent on other people.
Conrad Vig: What, love?
Archie Gates: A little Disneyland, isn't it?
Chief Elgin: God's will.
Archie Gates: Close.
Troy Barlow: What is it then?
Archie Gates: Necessity.
Troy Barlow: As in?
Archie Gates: As in people do what is most necessary to them at any given moment.
Šimpanz ::
Vprašaj se drugače. Ali bi bilo možno da se ti zaposliš pri delodajalcu x, ki ti obljublja dolgoročno zaposlitev, potem pa te po pol leta ali letu dni odpusti, ker ima premalo dela/mu ne odgovarjaš. Ali res misliš da se bo on kaj sekiral?
solatko ::
Hipotetično lahko vzameš drug primer.
Kovinsko podjetje kupi stroj, za katerega odšteje cca 1mio€. Za samostojno opravljanje dela na tem stroju, je za normalno pametnega človeka potrebno 1-2 leti.
Glede na zahtevnost dela, te delodajalec plačuje nadpovprečno že v času pridobivanja znanja, ko pa postaneš samostojen, pokažeš delodajalcu finger in greš.
Kako bi se počutil kot delodajalec, ki v razvoj in kvaliteto vlaga veliko sredstev in je v takem primeru odvisen od muhavosti posameznika?
Torej v vsakem primeru je fer in moralno, da se z bodočim delodajalcem pogovoriš, tako v smeri njegovih načrtov, kot pošteno podaš svoje. Če najdeta skupni interes, se bosta ne glede na različne interese hitro zmenila, če jih ne najdeta, te bo zaradi poštenosti, tak delodajalec morda pripravljen za čas tvoje želje po zaposlitvi, uporabil na drugem delovnem mestu.
V končni fazi, fer odnos, velikokrat prinese več koristi kot figarstvo v žepu.
Je pa res, da je pošten odnos, vsaj pri nas, prej izjema, kot pravilo, v razviti tujini pa na to še vedno nekaj dajo.
Kovinsko podjetje kupi stroj, za katerega odšteje cca 1mio€. Za samostojno opravljanje dela na tem stroju, je za normalno pametnega človeka potrebno 1-2 leti.
Glede na zahtevnost dela, te delodajalec plačuje nadpovprečno že v času pridobivanja znanja, ko pa postaneš samostojen, pokažeš delodajalcu finger in greš.
Kako bi se počutil kot delodajalec, ki v razvoj in kvaliteto vlaga veliko sredstev in je v takem primeru odvisen od muhavosti posameznika?
Torej v vsakem primeru je fer in moralno, da se z bodočim delodajalcem pogovoriš, tako v smeri njegovih načrtov, kot pošteno podaš svoje. Če najdeta skupni interes, se bosta ne glede na različne interese hitro zmenila, če jih ne najdeta, te bo zaradi poštenosti, tak delodajalec morda pripravljen za čas tvoje želje po zaposlitvi, uporabil na drugem delovnem mestu.
V končni fazi, fer odnos, velikokrat prinese več koristi kot figarstvo v žepu.
Je pa res, da je pošten odnos, vsaj pri nas, prej izjema, kot pravilo, v razviti tujini pa na to še vedno nekaj dajo.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
Bah. Slovenija, tujina, ... vse je isti šmorn. Samo trava je pri sosedu malo bolj zelena.
Če se podjetje do zaposlenih obnaša kot do smetja, potem bo lahko dobila samo smetje od zaposlenih. Velja pa tudi obratno. Če se zaposleni obnaša do podjetja, kot do smetja, potem bo lahko izbiral samo med smetjem od podjetij.
Normalni delodajalci in delojemalci razumejo, da lahko delaš načrte za dve leti in morda še kakšno leto več. Vse, kar je več od tega, pa je že tako zelo megleno, da je neumnost napovedovati kaj bo in kaj ne. Če misliš vzeti nekaj za mesec ali dva samo zato, ker lahko, potem delaš napako. Reči, da boš videl kako bo čez leto ali dve, pa je nekaj človeškega in normalnega, ker to ni kratka doba.
Sicer pa tako ...
Če se podjetje do zaposlenih obnaša kot do smetja, potem bo lahko dobila samo smetje od zaposlenih. Velja pa tudi obratno. Če se zaposleni obnaša do podjetja, kot do smetja, potem bo lahko izbiral samo med smetjem od podjetij.
Normalni delodajalci in delojemalci razumejo, da lahko delaš načrte za dve leti in morda še kakšno leto več. Vse, kar je več od tega, pa je že tako zelo megleno, da je neumnost napovedovati kaj bo in kaj ne. Če misliš vzeti nekaj za mesec ali dva samo zato, ker lahko, potem delaš napako. Reči, da boš videl kako bo čez leto ali dve, pa je nekaj človeškega in normalnega, ker to ni kratka doba.
Sicer pa tako ...
CFO asks CEO, "What happens if we invest in developing our people and then they leave us?"
CEO: "What happens if we don't, and they stay?"
solatko ::
AndrejO - Resne firme planirajo na 5, še bolj resne pa na 10+let, vmes pa se prilagajajo trenutnim spremembam.
Kaj ti bo pet ladij, če nimaš posadk in tovora, kupiš jih pa lahko v enem tednu?
Podobno je z vsemi malo večjimi investicijami in z zaposlovalno politiko. Ko imaš enkrat zaposlene ljudi, ne pridobivaš sproti dela za njih, razen, če imaš firmo v SLO in si odvisen od tujih naročnikov, saj nikoli ne veš, kdaj te zbrcajo oziroma zamenjajo s cenejšim.
Problme je v tem, da hočejo pri nas tudi firme, ki se obnašajo do ljudi, kot do smeti, pridne in poštene delavce, niso pa jih pripravljeni dobro in pošteno plačat.
Kaj ti bo pet ladij, če nimaš posadk in tovora, kupiš jih pa lahko v enem tednu?
Podobno je z vsemi malo večjimi investicijami in z zaposlovalno politiko. Ko imaš enkrat zaposlene ljudi, ne pridobivaš sproti dela za njih, razen, če imaš firmo v SLO in si odvisen od tujih naročnikov, saj nikoli ne veš, kdaj te zbrcajo oziroma zamenjajo s cenejšim.
Problme je v tem, da hočejo pri nas tudi firme, ki se obnašajo do ljudi, kot do smeti, pridne in poštene delavce, niso pa jih pripravljeni dobro in pošteno plačat.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
AndrejO - Resne firme planirajo na 5, še bolj resne pa na 10+let, vmes pa se prilagajajo trenutnim spremembam.
Japajade. Vse je odvisno od panoge. V pogrebništvu lahko planiraš za 50 let naprej, v IT boš imel težave s planiranjem za 1 leto naprej. Kako je v kovinarstvu, naj pove nekdo iz branže. Dejstvo pa je, da si tudi "resni ljudje" postavijo cilj, kje želijo biti čez 10 let, vmes pa se tako ali tako prilagajamo spremembam.
Končen efekt je, da danes samo še bedaki pričakujejo neko zvestobo do groba. Iz pogovorov pa sem izluščil, da je dve leti "staža" najpogosteje omenjena meja, ki loči aberveznike od ljudi, ki se pač prilagajajo in ne želijo ostati ujeti nekje, kjer propadajo.
Kaj ti bo pet ladij, če nimaš posadk in tovora, kupiš jih pa lahko v enem tednu?
Kaj to bo kolo, če si riba?
Problme je v tem, da hočejo pri nas tudi firme, ki se obnašajo do ljudi, kot do smeti, pridne in poštene delavce, niso pa jih pripravljeni dobro in pošteno plačat.
Zunaj je čisto enako. Metoda dela vsakega podjetja je, da maksimizirajo učinek pri minimiziranju stroškov. Razlike so samo v strategijah in "zunaj" je strategija cuzanja enako prisotna, kot "doma". Ni si potrebno delati kakšnih utvar, da ne.
thramos ::
Hipotetično lahko vzameš drug primer.
Kovinsko podjetje kupi stroj, za katerega odšteje cca 1mio€. Za samostojno opravljanje dela na tem stroju, je za normalno pametnega človeka potrebno 1-2 leti.
Glede na zahtevnost dela, te delodajalec plačuje nadpovprečno že v času pridobivanja znanja, ko pa postaneš samostojen, pokažeš delodajalcu finger in greš.
Kako bi se počutil kot delodajalec, ki v razvoj in kvaliteto vlaga veliko sredstev in je v takem primeru odvisen od muhavosti posameznika?
Ustrezno nagrajen delavec ne bo imel razloga za kazanje prsta. Muhavost posameznika je seveda možna (ali pa preprosto višje ambicije), ampak ob plačilu primernemu branži (ne pozabimo, da smo del EU in ne le najbolj severni del balkana) in dobrih pogojih dela, delavec ponavadi nima posebne motivacije zapustiti delodajalca.
Zunaj je čisto enako. Metoda dela vsakega podjetja je, da maksimizirajo učinek pri minimiziranju stroškov. Razlike so samo v
strategijah in "zunaj" je strategija cuzanja enako prisotna, kot "doma". Ni si potrebno delati kakšnih utvar, da ne.
Samo severno in zahodno "zunaj" (toliko, da tja peš prideš v dveh dneh) je plačilo za enako delo kljub "čisto enaki strategiji cuzanja" zgolj po naključju bistveno višje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: thramos ()
technolog ::
Jst mislim, da bi se delavec moral izobraževati sam od sebe v prostem času, delodajalci pa zaposlovati striktno glede na znanje in izkušnje, kar bi se preverilo na intervjuju. Jasno če se zadeva da naučit v prostem času, raketna znanost je izjema.
Pa se izognemo vsem težkim čustvom. Če delodajalec pričakuje, da te bo eno leto na polno izobraževal, pol te mel pa na majhni plači, je iskreno, debilen.
Odgovor na strip: Just don't do it.
Pa se izognemo vsem težkim čustvom. Če delodajalec pričakuje, da te bo eno leto na polno izobraževal, pol te mel pa na majhni plači, je iskreno, debilen.
Odgovor na strip: Just don't do it.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: technolog ()
AndrejO ::
Zunaj je čisto enako. Metoda dela vsakega podjetja je, da maksimizirajo učinek pri minimiziranju stroškov. Razlike so samo v
strategijah in "zunaj" je strategija cuzanja enako prisotna, kot "doma". Ni si potrebno delati kakšnih utvar, da ne.
Samo severno in zahodno "zunaj" (toliko, da tja peš prideš v dveh dneh) je plačilo za enako delo kljub "čisto enaki strategiji cuzanja" zgolj po naključju bistveno višje.
Optimist.
Tvoj argument bo imel neko težo, ko bo zaposleni za privijanje enake matice pri Renaultu v Romuniji zaslužil primerljivo zaposlenemu pri Renaultu v Sloveniji, ta pa primerljivo zaposlenemu pri Renaultu v Franciji.
Glassdor ima zanimive podatke za "project manager":
Romunija: povprečno 12.880 EUR letno.
Slovenija: povprečno 24.450 EUR letno.
Francija: povprečno 65,270 EUR letno.
Ista tovarna, pa tako različne plače. Kje je tukaj logika, ali ne? Če ne bi imel Renault iste logike cuzanja, kot jo imajo vsi ostali, potem verjetno ne bi bilo razloga, da ne bi vsi na enakih delovnih mestih zaslužili primerljive zneske, ne glede na državo.
Je pa seveda fajn Romunu, ko pride na delo v Slovenijo, ker zasluži 2x več, kot pa njegov bratranec doma. Enako pa velja tudi za Slovenca, ki se odseli v prečudovito Nemčijo.
thramos ::
Moj argument? Saj ravno to je moj argument - da se v različnih okoljih nekaj očitno nekaj počne drugače in so posledice, v konkretnem primeru plače, drugačne. Solatko sicer poenostavlja zadeve, ampak v osnovi ima prav. Delodajalci, katerih delovanje dolgoročno pripomore k višanju plač in delovnih pogojev, imajo ponavadi bistveno širši pogled na "maksimiziranje učinka pri minimiziranju stroškov", kot zgolj "cuzanje".
Zunaj pač ni "čisto enako" in trava ponekod (v primerjavi z Romunijo tudi pri nas) dejansko je bolj zelena.
Zunaj pač ni "čisto enako" in trava ponekod (v primerjavi z Romunijo tudi pri nas) dejansko je bolj zelena.
thramos ::
Če uporabim konkretni poenostavljen primer: "izobrazim delavca za minimalne delovne potrebe in ga plačam manj od povprečja v branži ter postopek ponavljam vsako leto" in "delavca dobro izbrazim in ga plačam več od povprečja v branži ter postopek ponavljam vsakih pet let" sta obe strategiji "maksimiziranje učinka pri minimiziranju stroškov". Katera je boljša za podjetje je kompleksno vprašanje.
Katera je boljša za delavca pa ne. V katerih okoljih prakticirajo katero pa je jasno iz migracijskih tokov.
Katera je boljša za delavca pa ne. V katerih okoljih prakticirajo katero pa je jasno iz migracijskih tokov.
AndrejO ::
Moj argument? Saj ravno to je moj argument - da se v različnih okoljih nekaj očitno nekaj počne drugače in so posledice, v konkretnem primeru plače, drugačne.
Kar se tiče podjetja ima Renault isti sistem dela od Francije do Romunije. Kar se tiče okolja, pa je "košarica življenskih stroškov" v Franciji zelo verjetno x2 od tiste v Sloveniji, ki je zelo verjetno x2 od tiste v Romuniji. Podjetje pač cuza do točke, ko še lahko koga zaposli, več pa pač ne more. To je pa tudi edini "okoljski faktor"(*).
Solatko sicer poenostavlja zadeve, ampak v osnovi ima prav. Delodajalci, katerih delovanje dolgoročno pripomore k višanju plač in delovnih pogojev, imajo ponavadi bistveno širši pogled na "maksimiziranje učinka pri minimiziranju stroškov", kot zgolj "cuzanje".
To je čisto res in tudi meni všečno delovanje. Moj komentar je samo to, da zunaj ne vidim, da bi bilo takšnh delodajalcev po deležu kaj bistveno več ali pa bistveno manj, kot pa v Sloveniji.
Zunaj pač ni "čisto enako" in trava ponekod (v primerjavi z Romunijo tudi pri nas) dejansko je bolj zelena.
Jaz pa mislim, da zunaj je ista trava, samo "gastrbajtrji" nazaj domov prinesemo v povprečju lepše zgodbe in v povprečju bolj polne denarnice. To pa zaradi dveh razlogov:
- V tujini bodo dobili delo nadpovprečni in ne povprečni, kar avtomatično pomeni, da se s "cuzajočimi" podjetji ne ukvarjajo. Ker o njih ne slišiš, potem ne veš, da sploh obstajajo.
- Za to, da bi bil ostal približno na istem dreku, se praktično nihče ne bo šel seliti nekaj 100 ali 1000km, kar pomeni, da mora biti vsaj plača po znesku za faktor višja od domače, če je že podjetje osnovano na enakem sistemu "cuzanja".
(*) Izjema je samo slovenska folklora državnega podpiranja neplačnikov prispevkov. Takšne tolerance države in ignorance ekvivalentov državnih tožilcev nisem srečal še nikoli in nihče mi še ni razlagal, da se bi v njegovi domači državi dogajalo kaj podobnega.
Katera je boljša za delavca pa ne. V katerih okoljih prakticirajo katero pa je jasno iz migracijskih tokov.
"Migracijski tokovi" gredo vedno k delodajalcem, ki prakticirajo zaposlenemu bolj prijazne prakse in/ali občutno višje kompenzacije.
Trdim pa, da to ne pomeni, da je celotno okolje takšno. To pomeni zgolj to, da se nazaj v domačo vas dobi zelo pristrane (biased) informacije in, da je vsaj po mojih izkušnjah, okolje proti severu in zahodu približno enako, ko ga nekaj časa gledaš malo od bližje. Samo migranti smo "optimizirani" na to, da najdemo boljše stvari, ne pa istega, kar smo imeli že doma.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
thramos ::
No, da so anekdotne informacije pristranske se strinjam. Posledično jih je potrebno jemati s kančkom soli. Tudi tvoja osebna izkušnja je samo kapljica v morje drugih. Kar je sicer dobrodošlo, ampak iz skromnih informacij, ki jih imam o tebi kot neznancu na forumu, si upam trdit, da si v nekaterih (teh ;)) pogledih izrazito pristranski. Seveda podobno velja za nekatere ostale migrante, saj večina ljudi zelo težko prizna svoje napake in zato olepšuje posledice svojih dejanj oz. dejansko stanje v tujini.
Kakorkoli, skupaj z bolj objektivnimi statističnimi podatki o migracijskih tokovih, višini plač in delovnih pogojih ter nenazadnje anekdotnimi izkušnjami migrantov se dobi bolj kredibilno informacijo o zelenosti trave čez mejo in sliko tujega okolja.
Seveda brez blodenj o zavoženosti Slovenije.
Kakorkoli, skupaj z bolj objektivnimi statističnimi podatki o migracijskih tokovih, višini plač in delovnih pogojih ter nenazadnje anekdotnimi izkušnjami migrantov se dobi bolj kredibilno informacijo o zelenosti trave čez mejo in sliko tujega okolja.
Seveda brez blodenj o zavoženosti Slovenije.
Invictus ::
Glassdor ima zanimive podatke za "project manager":
Romunija: povprečno 12.880 EUR letno.
Slovenija: povprečno 24.450 EUR letno.
Francija: povprečno 65,270 EUR letno.
V Romuniji so davki na plačo precej nižji in je izplen praktično 90%. Toliko kot v Sloveniji. Ker predvidevam da govorijo o bruto plačah.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Furbo ::
Kar se tiče okolja, pa je "košarica življenskih stroškov" v Franciji zelo verjetno x2 od tiste v Sloveniji, ki je zelo verjetno x2 od tiste v Romuniji.
Morda je prednost to, da se po upokojitvi vrneš v Slovenijo in je tvoja penzija 2x od slovenske?
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Furbo ()
AndrejO ::
Glassdor ima zanimive podatke za "project manager":
Romunija: povprečno 12.880 EUR letno.
Slovenija: povprečno 24.450 EUR letno.
Francija: povprečno 65,270 EUR letno.
V Romuniji so davki na plačo precej nižji in je izplen praktično 90%. Toliko kot v Sloveniji. Ker predvidevam da govorijo o bruto plačah.
Da, to bodo res bruto plače. Ampak dohodnina ni edino obvezno plačilo, ki zmanjša "disposable income". Oboji imamo še socialne prispevke, ki zmanjšajo bruto davčno osnovo. Tako je neto izplen v Romuniji nekje okoli 10.000 EUR, v Sloveniji pa nekje okoli 15.600 EUR (cca. 2047 EUR bruto mesečno). To je še vedno opaznih cca. 50% ali 30% razlike (odvisno v katero smer gledaš).
AndrejO ::
Kar se tiče okolja, pa je "košarica življenskih stroškov" v Franciji zelo verjetno x2 od tiste v Sloveniji, ki je zelo verjetno x2 od tiste v Romuniji.
Morda je prednost to, da se po upokojitvi vrneš v Slovenijo in je tvoja penzija 2x od slovenske?
Definitivno. Ampak to ne vpliva na dejstvo, da imaš povsod tako zaposlenim prijazna, kot tudi zaposlenim neprijazna podjetja.
Kar se tiče teme (od katere smo zašli), pa je odločitev predvsem stvar razmisleka, kako bodo vsi prihodnji potencialni delodajalci gledali na današnje in pretekle odločitve. Podpisati in oditi po enem ali dveh mesecih se lahko človeku zgodi enkrat v karieri, pa še takrat bo izgledalo čudno. Oditi po dveh letih vsaj po mojih (pristranskih) izkušnjah in pogovorih z ostalimi ni nič nenavadnega ali nezaslišanega.
Posledica pa je to, da moraš danes razmisliti, če boš lahko v prihodnosti izbiral predvsem med "šrot" podjetji ali pa boš ravnal tako, da boš imel čiste račune tudi pred podjetji, ki jih ni strah vlagati v zaposlene, pa čeprav vedo, da slej kot prej praktično vsakdo odide. Sam mislim, da je meja ravno pri dveh letih.
Sicer pa ... kako imate srce razmišljati o odhodu po 10 letih, ko si del dobro utečenega kolektiva, ko ti vsi zaupajo in, ko pomembno in pozitivno vplivaš na vsakoleten poslovni izid podjetja. Uf. Izdaja prve kategorije, mar ne? Ampak očitno ne. Ker so to najbolj iskani, zaželjeni in dobro plačani kadri.
solatko ::
Če je uvajanje delavca leto in pol do dve, je odhod po končanem uvajajnju, za delodajalca sila boleč udarec in nefer obnašanje s strani delavca, če je bil s situacijo seznanjen ob nastopu službe.
Dober orodjar nastane po 5 - 10-ih letih prakse in še to za podjetje v katerem dela, če zamenja službo, zopet traja vsaj nekaj let, da doseže pravi nivo znanja, samostojnosti in kvalitete.
Podobno je z vsemi poklici, kjer se uporablja glavo in roke, ob pomoči kompliciranih orodij.
Dober orodjar nastane po 5 - 10-ih letih prakse in še to za podjetje v katerem dela, če zamenja službo, zopet traja vsaj nekaj let, da doseže pravi nivo znanja, samostojnosti in kvalitete.
Podobno je z vsemi poklici, kjer se uporablja glavo in roke, ob pomoči kompliciranih orodij.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
Če je uvajanje delavca leto in pol do dve, je odhod po končanem uvajajnju, za delodajalca sila boleč udarec in nefer obnašanje s strani delavca, če je bil s situacijo seznanjen ob nastopu službe.
B.s. Pri nekaterih delih v IT zagotovo velja, da dosežeš pričakovano učinkovitost šele po letu do dveh, pa kljub temu nihče ne komplicira, ko ljudje v 2. letu podjetje zapustijo in gredo kam drugam. Še huje. Po nekaj letih pogosto tudi prikolobarijo nazaj. Seveda za višjo plačo.
Vsaj v IT panogi je to en način kako napredovati, če slučajno obtičiš. Gred drugam, se tam izkažeš, prideš nazaj z novimi izkušnjami in višjo plačo. Imam kar nekaj sodelavcev, ki so že naredili takšno "kolobarjenje" v času, kar sem zaposlen. S tem mi je postalo očitno, da sem na svet gledal iz čisto napačne perspektive nekoga, ki svet še vedno vidi v gabaritih tipa "zvestobe do groba".
Dober orodjar nastane po 5 - 10-ih letih prakse in še to za podjetje v katerem dela, če zamenja službo, zopet traja vsaj nekaj let, da doseže pravi nivo znanja, samostojnosti in kvalitete.
Ja, in?
Nekdo, ki ima znanje, ga lahko bolje vnovči tudi kje drugje, če mu trenutno podjetje tega ne zna ali ne zmore omogočiti.
Nekdo, ki je samostojen, ne bo imel težavo pot nadaljevati samostojno tudi izven kolektiva, ki morda kompenzira kakšne njegove napake.
Nekdo, ki daje od sebe kvalitetne izdelke, lahko to počen tudi kje drugje, če mu v trenutnem podjetju kaj ni všeč.
To so vse stvari, ki se jih pričakuje in, ki jih ljudje ugotovijo po nekaj letih. Za neresne se ocenjuje tiste, ki jim po nekaj tednih ali mesecih stvar nenadoma več ni všeč, ker to kaže, da se o podjetju sploh niso pozanimali ali pa so sprejeli delo, ki mu sploh niso dorasli. Znaki pač, ki kažejo, da si je za zaposlitev bolje izbrati koga drugega, če imaš to možnost.
Podobno je z vsemi poklici, kjer se uporablja glavo in roke, ob pomoči kompliciranih orodij.
Res je. Podobno je z vsemi poklici, kjer morajo podjetja tekmovati za delavce in ne obratno.
solatko ::
Govorim o tem, da, če hoče nek podjetnik lastnega orodjarja, ga mora vzgojiti, za kar je potreben določen čas, verjetno ga je pripravljen tudi dobro plačati in nefer od bodočega delavca je, če podjetniku ne pove na razgovoru, da mu ni interes ostati v enem podjetju več kot 2, 3, 4, x let, saj specifičnih delavcev ne moreš ukrasti drugemu, temveč jih moraš sam pripeljat do potrebnega znanja.
Drugačna je slika pri poklicih, kjer se človek idejno iztroši (razvoj,....), tam pa se pričakuje, da bo delavec firmo zapustil, ko zanjo ne bo več profitabilen in s svojimi idejami in znanjem odšel drugam in tam zaživel na novo.
Najslabši je kader, ki se naveliča in mu je služba ovira za lasten razvoj.
Sicer pa pameten podjetnik dela vse na tem, da slučajno nebi padel v situacijo, ki bi ogrozila firmo, zaradi enega, kateri je nenadomestljiv.
Delal sem v firmi, kjer za moje znanje, ni bilo adekvatne, hitre zamenjave. Delodajalca sem lahko izsiljeval tako glede plače, delovnega časa, dopusta,..... in ker je bil bedak, se mi niti smilil ni zaradi tega. V kakšni resni družinski firmi z lastnim ustanovnim kapitalom, se takih bedarij verjetno ne gredo.
Dober delodajalec ima vedno vsaj dva osebka, za najbolj komplicirana opravila, tako da se tudi dolgotrajna bolniška, smrt ali muhavost enega ne pozna pri poslu.
Drugačna je slika pri poklicih, kjer se človek idejno iztroši (razvoj,....), tam pa se pričakuje, da bo delavec firmo zapustil, ko zanjo ne bo več profitabilen in s svojimi idejami in znanjem odšel drugam in tam zaživel na novo.
Najslabši je kader, ki se naveliča in mu je služba ovira za lasten razvoj.
Sicer pa pameten podjetnik dela vse na tem, da slučajno nebi padel v situacijo, ki bi ogrozila firmo, zaradi enega, kateri je nenadomestljiv.
Delal sem v firmi, kjer za moje znanje, ni bilo adekvatne, hitre zamenjave. Delodajalca sem lahko izsiljeval tako glede plače, delovnega časa, dopusta,..... in ker je bil bedak, se mi niti smilil ni zaradi tega. V kakšni resni družinski firmi z lastnim ustanovnim kapitalom, se takih bedarij verjetno ne gredo.
Dober delodajalec ima vedno vsaj dva osebka, za najbolj komplicirana opravila, tako da se tudi dolgotrajna bolniška, smrt ali muhavost enega ne pozna pri poslu.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
Govorim o tem, da, če hoče nek podjetnik lastnega orodjarja, ga mora vzgojiti, za kar je potreben določen čas, verjetno ga je pripravljen tudi dobro plačati in nefer od bodočega delavca je, če podjetniku ne pove na razgovoru, da mu ni interes ostati v enem podjetju več kot 2, 3, 4, x let, saj specifičnih delavcev ne moreš ukrasti drugemu, temveč jih moraš sam pripeljat do potrebnega znanja.
Ah, solatko. Ti živiš v nekih drugih časih, ki verjetno niso nikoli obstajali. Podjetnik je navaden tepec, če si misli, da bo vsakdo pri njemu ostal neskončno dolgo in takšnemu razlagati, da se imaš v življenju željo še kam premikati, je tako ali tako neumnost.
Plačan si za opravljeno delo, ne za neko fiktivno prihodnje delo. Praktično vsakdo je sposoben zdržati na enem delovnem mestu leto ali dve. Že v letu ali dveh se lahko spremeni toliko stvari, da je bedak tisti, ki si umišlja, da bi pri nekem podjetju sploh še zaposlen čez nekaj let.
Drugačna je slika pri poklicih, kjer se človek idejno iztroši (razvoj,....), tam pa se pričakuje, da bo delavec firmo zapustil, ko zanjo ne bo več profitabilen in s svojimi idejami in znanjem odšel drugam in tam zaživel na novo.
Dejansko se pričakuje, da bo človek delo zapustil takrat, ko mu to več ne bo ustrezalo. Ne glede na razlog. Največja škoda za človeka je, da se na škodo svojega življenja nekje muči. Največja žalost je gledati nekoga, kako se muči. Največja neumnost je zagovarjati to kot "poštenost".
Najslabši je kader, ki se naveliča in mu je služba ovira za lasten razvoj.
Izkušnje so pokazale, da se to začne dogajati v večini panog nekje po letu ali dveh.
Sicer pa pameten podjetnik dela vse na tem, da slučajno nebi padel v situacijo, ki bi ogrozila firmo, zaradi enega, kateri je nenadomestljiv.
Pameten podjetnik ve, da ni na tem svetu nič 100% in, da lahko jutri uzgubi najboljšega zaposlenega, ker si je ta pač nenadoma zaželel začeti z vzrejo ovac namesto poslušanja hvalospevov na svoj račun.
Delal sem v firmi, kjer za moje znanje, ni bilo adekvatne, hitre zamenjave. Delodajalca sem lahko izsiljeval tako glede plače, delovnega časa, dopusta,..... in ker je bil bedak, se mi niti smilil ni zaradi tega. V kakšni resni družinski firmi z lastnim ustanovnim kapitalom, se takih bedarij verjetno ne gredo.
Ravno družinske firme so tem najbolj podložne, ker "etika", "morala", "zvestoba" in ostale puhlice motijo učinkovite poslovne procese.
Je pa lepo videti, kako si ti visoko moralna oseba z brezmadežno etičnim ravnanjem, ko si bil pripravljen delodajalca tako izsiljevati.
Delajmo naj tako, kot praviš, ne pa tako, kot si sam delal?
Japajade. Svet je, kakršen je. Bodisi se mu prilagodiš, bodisi boš imel od življenja mnogo manj kvalitete in veselja, kot ga bi lahko imel.
solatko ::
Vem da so danes tako za podjetništvo, kot za zaposlene čudni časi, polni depresij in strahu, vendar poznam kar nekaj obrtnikov, ki so imeli iste delavce zaposlene od prvega dne do odhoda v penzijo, torej 35 let + in lepo je bilo te delavce poslušat v raznih razgovorih, kako so hvalili delodajalca, kako se njihova firma širi, kako pridobivajo nove posle, kupujejo nova mašin, so bili skoraj tako ponosni, kot da bi bili lastniki oni in ne njihov delodajalec.
Povsod v poslovnem svetu se zvestoba podjetju ceni, kar pa se v zadnjem desetletju ali dveh krepko spreminja in to za mala in srednja podjetja, vsekakor ni dobro.
In ni vse v dobičku za vsako silo, včasih je potrebno pogledat tudi kaj drugega, kar lahko prinese še več zadovoljstva, kot sam profit.
Izjema so globalisti, pri katerih je pa res edini cilj $, ne glede na posledice. Če vam je bolj všeč tako podjetništvo pa potem ne jamrajte v drugih temah o uničevanju okolja in zdravstvenem stanju populacije.
Povsod v poslovnem svetu se zvestoba podjetju ceni, kar pa se v zadnjem desetletju ali dveh krepko spreminja in to za mala in srednja podjetja, vsekakor ni dobro.
In ni vse v dobičku za vsako silo, včasih je potrebno pogledat tudi kaj drugega, kar lahko prinese še več zadovoljstva, kot sam profit.
Izjema so globalisti, pri katerih je pa res edini cilj $, ne glede na posledice. Če vam je bolj všeč tako podjetništvo pa potem ne jamrajte v drugih temah o uničevanju okolja in zdravstvenem stanju populacije.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
Vem da so danes tako za podjetništvo, kot za zaposlene čudni časi, polni depresij in strahu, vendar poznam kar nekaj obrtnikov, ki so imeli iste delavce zaposlene od prvega dne do odhoda v penzijo, torej 35 let + in lepo je bilo te delavce poslušat v raznih razgovorih, kako so hvalili delodajalca, kako se njihova firma širi, kako pridobivajo nove posle, kupujejo nova mašin, so bili skoraj tako ponosni, kot da bi bili lastniki oni in ne njihov delodajalec.
In s tem ni nič narobe. Poskušam pa ti pojasniti, da se tega več ne pričakuje in tudi ne išče. Samo še lepo je, če se zgodi.
Povsod v poslovnem svetu se zvestoba podjetju ceni, kar pa se v zadnjem desetletju ali dveh krepko spreminja in to za mala in srednja podjetja, vsekakor ni dobro.
Zvestoba se je vedno cenila in se bo cenila, dokler se ne pokaže potreba po krčenju obsega poslovanja ali možnost zvišanja produktivnosti z avtomatizacijo. Upam si tudi reči, da malim in srednjim podjetjem tudi ne škodi, ker praviloma lažje odpuščajo presežne zaposlene, kot pa to počno veliki delodajalci.
V kontekstu te teme je sicer lepo, da nekdo razmišlja o teh stvareh, ampak hkrati tudi pretežno brezpredmetno, da se obremenjuje s tem, kaj bo čez dobro leto ali dve. Svet je danes takšen, da je razmišljati o temu, da boš nekje ostal 10 let ali pa temu, da boš od nekje šel čez dve leti, enako brezpredmetno. Morda boš, morda pa tudi ne boš. Menjati po nekaj mesecih ti tako že pusti posledice za prihodnje iskanje dela, menjati po dve letih ti ne pusti opaznih posledic pri prihodnjem iskanju dela.
solatko ::
Sposobni podjetniki, ne krčijo proizvodnje, se trudijo, da je dela dovolj in poskrbijo, da ne delajo samo lopate, tudi takrat, ko gredo krampi bolje v promet.
Ko boš imel svojo firmo in se trudil, da bo vsak dan boljša in donosnejša, boš pričel cenit lojalnost in zvestobo, delavcev od katerih si v končni fazi, odvisen.
Podjetnik, ki razmišlja, da mu morajo bit delavci hvaležni, ker jim daje delo in mizerno plačo, nima perspektive, je pa res, da hitreje ustvari dobiček.
Ko boš imel svojo firmo in se trudil, da bo vsak dan boljša in donosnejša, boš pričel cenit lojalnost in zvestobo, delavcev od katerih si v končni fazi, odvisen.
Podjetnik, ki razmišlja, da mu morajo bit delavci hvaležni, ker jim daje delo in mizerno plačo, nima perspektive, je pa res, da hitreje ustvari dobiček.
Delo krepa človeka
sandmodnigga ::
Če uporabim konkretni poenostavljen primer: "izobrazim delavca za minimalne delovne potrebe in ga plačam manj od povprečja v branži ter postopek ponavljam vsako leto" in "delavca dobro izbrazim in ga plačam več od povprečja v branži ter postopek ponavljam vsakih pet let" sta obe strategiji "maksimiziranje učinka pri minimiziranju stroškov". Katera je boljša za podjetje je kompleksno vprašanje.
Katera je boljša za delavca pa ne. V katerih okoljih prakticirajo katero pa je jasno iz migracijskih tokov.
Odvisno kaj pomeni ta tvoj izobrazim. Če mu pokažeš kako kopati jarke z lopato, potem je jasno. Ljudje želijo biti cenjeni. Cenjenosti se ne izkaže vedno z višino plače.
AndrejO ::
Sposobni podjetniki, ne krčijo proizvodnje, se trudijo, da je dela dovolj in poskrbijo, da ne delajo samo lopate, tudi takrat, ko gredo krampi bolje v promet.
Šur. Tudi celoten svet imajo pod nadzorom, da se nikoli ne zgodi nič, kar bi ogrozilo njihove načrte.
In če smo že pri tvojem b.v. primeru, sposobni podjetniki se trudijo, da imajo v lasti profitabilno podjetje. Če to pomeni, da bodo v nekem trenutku odpustili vse zaposlene na liniji izdelave lopat, ker jim to sprosti delovna mesta za zaposlitev še nekaj strokovnjakov za izdelavo krampov, boto storili natančno to, ali pa bodo propadli.
Ko boš imel svojo firmo in se trudil, da bo vsak dan boljša in donosnejša, boš pričel cenit lojalnost in zvestobo, delavcev od katerih si v končni fazi, odvisen.
Ko bom imel svojo firmo si ne bom delal utvar o neki lojalnosti zaposlenih, temveč bom skrbel, da bo čim prej zrasla do velikosti, ko bom lahko za upravljanje najel strokovnjaka.
Podjetnik, ki razmišlja, da mu morajo bit delavci hvaležni, ker jim daje delo in mizerno plačo, nima perspektive, je pa res, da hitreje ustvari dobiček.
Ironično, da je "lojalnost" najljubši izraz ravno tistih, ki svojim zaposlenim ne znajo ali pa zmorejo zagotoviti tega, kar ti potrebujejo in si želijo. Ostali vedo, da jim tega ni potrebno početi, ker bo ostal tisti, ki mu ponujeno zadošča, odšel pa bo tisti, ki mu ponujeno ne zadošča. Včasih se da pri ponujenem še kaj izpogajati, včasih pa ne.
solatko ::
AndrejO - Veliko obrtnikom in podjetnikom se pa zgodi nekaj drugega in to je, da navkljub slabim pogojem in slabemu plačilu ne gredo nikamor drugam, dokler firma ne propade, tudi zaradi njihovega b.m.k. odnosa do podjetja.
Če lastnik podjetja niti malo ne obvlada psihologije in ne zna opazovati, kaj se mu v firmi dogaja na nižjih nivojih, mu firma ne bo rasla pa, če se strokovno še tako trudi.
Zato je pa tako, da je le 10%-ov prebivalstva sposobna zaslužit zase in nekaj procentov manj, toliko, da lahko nudijo delo in zaslužek tudi drugim.
Dokaz temu je tudi to, da v večini firm, delajo strokovnjaki, ki so veliko sposobnejši od lastnika podjetja, vendar jim manjka tisto, nekaj, za samostojno pot, zato raje delajo za druge in, če so še plačani in obravnavani prvilno, je zmaga na obeh straneh zagotovljena in podjetje uspeva, večinoma brez potrebe po kakršnem koli razmišljanju o odpuščanju zaposlenih, nasprotno, lepo počasi se širi, štipendira nove kadre in veliko vlaga tudi v prostor, kjer deluje.
Na žalost, v SLO od osamosvojitve do danes, ni prav veliko takih podjetnikov, tista, ki so bila v prejšnjem sistemu taka, pa smo veselo sesuli.
Če lastnik podjetja niti malo ne obvlada psihologije in ne zna opazovati, kaj se mu v firmi dogaja na nižjih nivojih, mu firma ne bo rasla pa, če se strokovno še tako trudi.
Zato je pa tako, da je le 10%-ov prebivalstva sposobna zaslužit zase in nekaj procentov manj, toliko, da lahko nudijo delo in zaslužek tudi drugim.
Dokaz temu je tudi to, da v večini firm, delajo strokovnjaki, ki so veliko sposobnejši od lastnika podjetja, vendar jim manjka tisto, nekaj, za samostojno pot, zato raje delajo za druge in, če so še plačani in obravnavani prvilno, je zmaga na obeh straneh zagotovljena in podjetje uspeva, večinoma brez potrebe po kakršnem koli razmišljanju o odpuščanju zaposlenih, nasprotno, lepo počasi se širi, štipendira nove kadre in veliko vlaga tudi v prostor, kjer deluje.
Na žalost, v SLO od osamosvojitve do danes, ni prav veliko takih podjetnikov, tista, ki so bila v prejšnjem sistemu taka, pa smo veselo sesuli.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
AndrejO - Veliko obrtnikom in podjetnikom se pa zgodi nekaj drugega in to je, da navkljub slabim pogojem in slabemu plačilu ne gredo nikamor drugam, dokler firma ne propade, tudi zaradi njihovega b.m.k. odnosa do podjetja.
Been there, done that.
Tako, kot podjetje ni in ne rabi biti "lojalno" do zaposlenih, tako tudi zaposleni ne rabijo razglabljati o "lojalnosti" dlje, kot do točke, da ne pljuvajo sami sebi v skledo. Podjetju, kjer si zaposlen in, ki ti daje kruh na mizo, ne boš škodil. Če te več ne plačuje, spokaš in to je to. Lojalnost, kar je v pogodbenem odnosu rabi biti, se pri tem začne in konča.
Tudi "etika" do potencialnega delodajalca je en navaden nič. Ne gre se za "etiko", temveč samo in zgolj za to, da ne počneš stvari, ki ti bi dolgoročno škodile. Sprejeti delo za mesec ali dva, vedoč da od tega ne bo nič, je za prihodnost slabo. Sprejeti delo za dve leti praviloma ne škodi, ker je to dovolj dolgo obdobje, da podjetje od tebe tudi nekaj ima.
solatko ::
AndrejO - Veš za etiko ni potrebno dosti, samo poštenje in priznat nekomu da dela dobro. Lojalnost pa pomeni to, da delodajalca ne zajebeš glih takrat, ko te rabi ali pa že pogodbo o zaposlitvi podpišeš s figo v žepu, kar spada tudi v etiko.
Delo krepa človeka
AndrejO ::
Uf. Kakšna visokoleteča morala. Delodajalec te:
a) rabi
b) odpusti
Po tvoji logiki ne bi zaposleni nikoli mogel ali smel dati odpovedi, ker ga bo samo zajebal in nič drugega. Vse, kar lahko stori je to, da mirno dela in čaka, da delodajalcu več ne bo potreben.
Saj veš, da ne bo slučajno koga zajebal s svojo odpovedjo.
Tam pa, kjer ti vidiš neko "figo v žepu", pa jaz vidim samo neizkušenega in nekoliko naivnega človeka. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker je moja neposredna bližina polna ljudi, ki so prišli "samo za dve leti". Potem pa jim je nekaj prišlo vmes in so ostali tudi že celo desetletje in več.
Ti živiš v nekih drugih časih, ki jih več ni. Verjetno že kakšnih 40 let več ne, če pogledam okoli sebe. Če pa pomislim na Slovenijo, pa vsaj že kakšnih 25 let več ne.
a) rabi
b) odpusti
Po tvoji logiki ne bi zaposleni nikoli mogel ali smel dati odpovedi, ker ga bo samo zajebal in nič drugega. Vse, kar lahko stori je to, da mirno dela in čaka, da delodajalcu več ne bo potreben.
Saj veš, da ne bo slučajno koga zajebal s svojo odpovedjo.
Tam pa, kjer ti vidiš neko "figo v žepu", pa jaz vidim samo neizkušenega in nekoliko naivnega človeka. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker je moja neposredna bližina polna ljudi, ki so prišli "samo za dve leti". Potem pa jim je nekaj prišlo vmes in so ostali tudi že celo desetletje in več.
Ti živiš v nekih drugih časih, ki jih več ni. Verjetno že kakšnih 40 let več ne, če pogledam okoli sebe. Če pa pomislim na Slovenijo, pa vsaj že kakšnih 25 let več ne.
sodnicaN ::
[D]emon ::
Jebala te etika, ko te delodajalec ne placa dva meseca.
Delal v taki firmi, vodja izmene zahteval da delam nocno, sem mu rekel da bom nocno delal tocno takrat ko bom imel placo za dva meseca nazaj na TRR.
Jebes tak odnos.
Delal v taki firmi, vodja izmene zahteval da delam nocno, sem mu rekel da bom nocno delal tocno takrat ko bom imel placo za dva meseca nazaj na TRR.
Jebes tak odnos.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
solatko ::
D]emon - Govorimo o normalni firmi, ki pa jih je na žalost v SLO malo. Mene so vsi delodajalci plačali do 18. v mesecu, za delo opravljeno predhodni mesec, če so hoteli, da je delo potekalo nemoteno.
Brez denarja, lačen in brez prevoza, delavec ne more delat, če pa kljub neplačilu dela, je bedak.
Konvencija o človkovih pravicah, mednarodna konvencija dela,.......+ naša delavska zakonodaja, kolektivne pogodbe,......
Kitajski delodajalci redno izplačujejo plače v SLO, ker se jim lahko zgodi enako, kot paru na Ižanki, pred par leti.
Brez denarja, lačen in brez prevoza, delavec ne more delat, če pa kljub neplačilu dela, je bedak.
Konvencija o človkovih pravicah, mednarodna konvencija dela,.......+ naša delavska zakonodaja, kolektivne pogodbe,......
Kitajski delodajalci redno izplačujejo plače v SLO, ker se jim lahko zgodi enako, kot paru na Ižanki, pred par leti.
Delo krepa človeka
sodnicaN ::
AndrejO ::
Jebala te etika, ko te delodajalec ne placa dva meseca.
Delal v taki firmi, vodja izmene zahteval da delam nocno, sem mu rekel da bom nocno delal tocno takrat ko bom imel placo za dva meseca nazaj na TRR.
Jebes tak odnos.
ne morš ti mene tok slabo plačat kot lahko jst slabo delam
Morda v javni upravi.
Drugje velja, da ne moreš biti tako nepogrešljiv, da ne bi že jutri mogel postati tehnološki višek.
sandmodnigga ::
Jebala te etika, ko te delodajalec ne placa dva meseca.
Delal v taki firmi, vodja izmene zahteval da delam nocno, sem mu rekel da bom nocno delal tocno takrat ko bom imel placo za dva meseca nazaj na TRR.
Jebes tak odnos.
ne morš ti mene tok slabo plačat kot lahko jst slabo delam
Morda v javni upravi.
Drugje velja, da ne moreš biti tako nepogrešljiv, da ne bi že jutri mogel postati tehnološki višek.
Pa še plačat ga ni treba. Pa firma gre v roku leta ali dveh v stečaj. Res je fino vztrajati pri taki firmi.
korenje3 ::
ne poznam delodajalca, ki bi prvo leto sploh kaj investiral v delavca. vedno je delavec prvo leto zaposlen za preizkusno dobo 1 leto in za minimalno plačo.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
sodnicaN ::
Jebala te etika, ko te delodajalec ne placa dva meseca.
Delal v taki firmi, vodja izmene zahteval da delam nocno, sem mu rekel da bom nocno delal tocno takrat ko bom imel placo za dva meseca nazaj na TRR.
Jebes tak odnos.
ne morš ti mene tok slabo plačat kot lahko jst slabo delam
Morda v javni upravi.
Drugje velja, da ne moreš biti tako nepogrešljiv, da ne bi že jutri mogel postati tehnološki višek.
ja in? te pač odpusti.... menda si tolko pameten da si na to pripravljen in imaš kopije vsega kar firma razvija, vseh mutnih poslov v katere je vpletena in potem se kopije tega znajdejo pri konkurenci, policiji, tožilstvu in tako naprej
pač ti zjebeš mene jaz te dvakrat bolj.... za piko na i mu pa še pošlješ kako njegovih otrok sliko otrok z tarćo na glavi
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sodnicaN ()
AndrejO ::
sandmodnigga je izjavil:
Drugje velja, da ne moreš biti tako nepogrešljiv, da ne bi že jutri mogel postati tehnološki višek.
Pa še plačat ga ni treba. Pa firma gre v roku leta ali dveh v stečaj. Res je fino vztrajati pri taki firmi.
To so nepovezane stvari.
Jaz vedno redno plačan in nič ne kaže, da bi šel delodajalec v kratkem v kakšen stečaj, ampak se dobro zavedam tega, da lahko jutri pridem v službo in izvem, da sem ostal brez dela in, da sem tehnološki višek.
Ko sem podpisoval pogodbo, pa sem se tega seveda v celoti zavedal in iz tega naslova nimam kakšnih nerealnih pričakovanj.
ne poznam delodajalca, ki bi prvo leto sploh kaj investiral v delavca. vedno je delavec prvo leto zaposlen za preizkusno dobo 1 leto in za minimalno plačo.
Google. 6 mesecev in za polno plačo.
Če podjetje ne bi investiralo v mene, potem bi bil še danes za delo nesposobno zmene od katerega ne bi bilo pol toliko koristi, kolikor mi je podjetje v preizkusni dobi (in še kakšen mesec kasneje) izplačalo samo v plačah.
Podjetje, ki najprej eno leto "testira lojalnost", preden karkoli stori, je že zapravilo najboljše njim dosegljive kadre.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Plačilo službenega zdravniškega pregledaOddelek: Loža | 14310 (3412) | KG–348 |
| » | Ni plače (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 16359 (11087) | Daliborg |
| » | Smešni oglasi zavoda za zaposlovanje (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 39639 (32050) | Vitez |
| » | Neizplačilo plače, kaj storiti ? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 36168 (25702) | St235 |
| » | Pogodba o zaposlitvi [preizkusno obdobje]Oddelek: Loža | 5574 (4277) | Blinder |