Če bo šlo vse po načrtih, bosta TGO in Schiaparelli na Mars prispela oktobra letos. TGO se bo utiril v orbito in začel izvajati raziskave, medtem ko se bo Schiaparelli tri dni prej ločil od njega in 19. oktobra pristal na površju. TGO bo analiziral sestavo atmosfere, iskal vire metana in pomagal pri določanju pristajalnega mesta za rover leta 2018. Tedaj bodo TGO prestavili v nižjo orbito, kjer vsaj do leta 2022 opravljal komunikacijsko funkcijo. Do tedaj bo, tako znanstveniki upajo, TGO uspel ugotoviti, kaj je razlog za prisotnost metana v Marsovi atmosferi. Glede na trenutno znane podatke je to posledica nedavnih bioloških ali geoloških aktivnosti. Če bodo poleg metana odkrili še višje ogljikovodike (etan, propan ...), bo to kazalo na biološko aktivnost, medtem ko bi anorganski plini (žveplov dioksid) kazali na geološko provenienco metana.
Schiaparelli pa se bo ukvarjal s problemom pristanka na Marsu. Pristal bo blizu ekvatorja. Planetu se bo približal s hitrostjo 21.000 kilometrov na uro, nato pa bo z zračnim zaviranjem upočasnil toliko, da bo nadzorovano pristal. Na površju bo deloval štiri dni in bo meril vetrove, vlažnost, tlak, temperaturo, vidljivost in elektromagnetno polje, potem pa bo baterija prazna. ESA in Roscosmos bosta s tem pridobila dovolj informacij, da bo leta 2018 izstreljeni rover varno pristal na Marsu v začetku leta 2019.
