Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.

Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali...

Slo-Tech - Novico je prvi objavil sobotni NYT, v nedeljo pa so jo potrdili tudi predstavniki NASE. Odkritje roverja je zanimivo zato, ker metan na zemlji večinoma izločajo mikrobi, najdba bi zato lahko pomenila, da smo končno odkrili resnejše sledove življenja na rdečem planetu. Gre za 21 volumskih delcev metana na milijardo enot vzorca, kar je približno trikrat več od maksimumov, ki so jih naprave namerile v preteklosti. Metan na Marsu namreč ni nekaj novega, odkrile so ga že sonde, kot sta bila Vikinga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Kljub temu so skoki v koncentraciji atmosferskega metana zanimivi...

ESA - Medtem, ko čakamo, kako se bo razpletla prašna drama Opportunityja na Marsu - mimogrede, Nasa je ta teden sporočila, da do začetka septembra ni pričakovati spodbudnih novic - se je v soju žarometov znašel njegov, šele prihajajoči, evropski bratec.

Britanska vesoljska agencija je namreč razpisala natečaj za poimenovanje evropskega robotskega vozila, ki bo leta 2020 odpotovalo na Mars. ExoMars Rover bo njihov ključni prispevek k evropski odpravi na rdeči planet, na kateri bo s sočno energijo gnani šestkolesnik med drugim iskal sledove življenja.

Natečaj najete na Airbusovi spletni strani, pravila pa pravijo, da se ga lahko udeležijo državljani držav, ki so članice Evropske vesoljske agencije, pa tudi pridruženih članic,...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razvozlala razlog za ponesrečen pristanek sonde Schiaparelli na Marsu minuli mesec, ki je namesto mehkega dotika površja Rdečega planeta tja treščila s hitrostjo 300 kilometrov na uro in se razletela. Usodna je bila sekunda, ko je enota za navigacijo (IMU - inertial measurement unit) računalniku posredovala previsoke vrednosti in ga zmedla glede položaja sonde.

Prvi del pristanka je namreč potekal v skladu z načrtom. Na višini 12 kilometrov se je pri hitrosti 1730 kilometrov na uro odprlo padalo, ki je upočasnilo spuščanje. Na višini 7,8 kilometra se je odpel toplotni ščit, ki je bil opravil svojo nalogo. Potem pa se je 3,7 kilometra nad površjem zgodil tisti usodni trenutek, ko je IMU, ki meri hitrost vrtenja sonde okrog lastne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila prve barvne posnetke ostankov Schiaparellija in mesta, kjer se je nesrečno raztreščil ob poskusu pristanka na Marsu. Schiaparelli je bil eden izmed delov misije na Mars, v okviru katere je ESA v orbito okrog Marsa poslala TGO (Trace Gas Orbiter), ki normalno deluje in analizira Marsovo atmosfere. Schiaparelli pa bi bil moral pristati, s čimer je ESA preizkušala svojo opremo za pristanek na Rdečem planetu, kamor želijo v prihodnjih letih poslati roverje.

Po začetni negotovosti je kmalu postalo jasno, da je šlo nekaj hudo narobe. Ko je NASA priskrbela prve fotografije pristajalnega mesta, je morala ESA skrušeno priznati, da se je Schiaparelli...

Slo-Tech - Postalo je jasno, da neposredno s Schiaparellija ne bomo dobili uporabnih podatkov, ker se je plovilo med pristajanjem na Marsu tako poškodovalo, da komunikacija z njim ni mogoča. Pravzaprav do danes sploh nismo vedeli, kam točno je priletel, sedaj pa ga je našla NASA.

V Marsovo atmosfero je vstopil v sredo ob 16.42 uri po slovenskem času, šest minut pozneje pa bi bil moral mehko pristati na površju. Na površju je res pristal, a se je ob tem raztreščil, ker se je po dosedanjih podatkih padalo prehitro odpelo, potisniki pa tudi niso opravili vsega dela pri zaustavljanju plovila. V Evropski vesoljski agenciji (ESA) analizirajo...

ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo...

Slo-Tech - Projekt Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa ExoMars je pravkar dosegel enega svojih vrhuncev, saj je plovilo Schiaparelli uspešno pristalo na Marsu! Schiaparelli je svojo pot začel 14. marca letos, ko so ga s Trace Gas Orbiterjem (TGO) na raketi Proton izstrelili proti Marsu. V nedeljo se je ločil od orbiterja in začel zadnji del poti.

Načrt je bil takle: na višini 11 kilometrov, ko je brzel s hitrostjo 1650 km/h, bi odprl padalo. Potem bi na višini dober kilometer odvrgel padala, sprednji in zadnji toplotni ščit. S potisniki bi začel uravnavati svojo hitrost in položaj, tako da bi se površine dotaknil s hitrostjo vsega nekaj kilometrov na uro - pravzaprav bi se mehko spuščal do kakšnih dveh metrov, potem pa bi nadzorovano telebnil na...

Slo-Tech - Danes se je z izstrelitvijo rakete Proton začela evropsko-ruska misija ExoMars, v okviru katere bodo raziskovalci iskali kakršnekoli sledi preteklega življenja na Marsu. V misiji sodelujeta Evropska vesoljska agencija (ESA) in ruska Roscosmos, ki bosta v dveh izstrelitvah na Mars poslali TGO (Trace Gas Orbiter), Schiaparelli in rover. Danes dopoldne so iz Bajkonurja proti Marsu poslali prvo...

Slo-Tech - Rover Opportunity po Marsu vozi že polnih 12 let, a še vedno ne kaže, da bo kmalu dokončno umrl. V okviru programa MER so ga izstrelili 8. julija 2003, pred točno 12 leti (25. januarja 2004) pa je na Rdečem planetu pristal. Sestrsko plovilo Spirit je na Mars priletelo tri tedne pred njim, a od leta 2010 ne deluje več. Opportunity pa grize dalje, čeprav je bilo pričakovano trajanje misije zgolj 90 solov (92,5 zemeljskih dni).

Opportunity je pristal na južni polobli, kjer je trenutno zima - solsticij je napočil 2. januarja. Njegove sončne celice pa še vedno zadovoljivo delujejo, zato med zimo ni mrknil. Pridno je nabiral kilometre in v svojih letih delovanja presegel maraton, tako da ima trenutno na števcu 42,65 kilometra, kar je absolutni rekord v vožnji po...

Slo-Tech - Pred desetimi leti je na Marsu pristal rover Spirit, ki bi moral po njegovem površju voziti 90 solov (Marsovskih dni). Spirit je po Marsu vozil do marca 2010, ko so z njim izgubili radijsko zvezo. Sestrsko vozilo Opportunity, ki je na planet prispelo tri tedne pozneje in bi prav tako moralo delovati 90 solov, je aktivno...

NASA - Curiosity je ravno pristal na Marsu in šele dobro začel svoje poslanstvo, ko ima NASA že pripravljen načrt za naslednjo misijo, ki bo spet potekala na Rdeči planet. Leta 2016 bo tja krenil InSight, ki bo za razliko od Curiosity, kateri praska po površju, raziskoval Marsove globočine. Objektivneje povedano naj bi izvrtal vsaj pet metrov globoko vrtino.

InSight bo namreč ugotavljal, ali ima Mars trdno ali tekoče jedro (to vprašanje zbuja odsotnost magnetnega polja), kakršnega ima Zemlja. Poleg tega bo poizkusil dognati, zakaj je površje na Marsu v enem kosu, medtem ko je na Zemlji sestavljeno iz več tektonskih plošč, ki drsijo sem in tja. Videli bomo tudi, ali so na Marsu potresi ali ne. Vse te informacije bodo...

NASA - ...

BBC - Pred petimi leti, 3. januarja 2004, je na Marsu pristal rover z imenom Spirit, čez tri teden pa mu je sledil še dvojček Opportunity. Tam naj bi ostala tri mesece in raziskovala možnost obstoja življenja na Marsu, podnebne značilnosti in geološko sestavo. Presenečenje ni bilo odkritje malih zelenih, temveč nesmrtnost obeh vozil, poleg seveda dokazov o obstoju vode. Pet let bo pristanku in 57 mesecev po izteku predvidene življenjske dobe sta še vedno v solidni formi. Spirit prav zdaj raziskuje 150 km široko depresijo, ki se imenuje krater Guseva, medtem ko Opportunity rije po prostranstvu na drugem koncu planeta, ki se imenuje Meridiani Planum. Zob časa ju je kljub temu že pošteno načel, tako da se Spirit ves čas vozi vzvratno zaradi zablokiranega kolesa, Opportunity pa ima zaradi prekinjene električne žice težave z robotsko roko. Naslednjo misijo na Mars bo...