Danes je Wikipedia prvi korak pri spoznavanju z novimi tematikami, saj poleg načeloma zelo kakovostnih osnovnih informacij posreduje tudi zelo koristne povezave do primarnih virov. Čeprav se v Wikipedijo namerno ali nenamerno prikradejo netočnosti, so raziskave vedno znova pokazale, da ni slabša od plačljivih, profesionalnih enciklopedij. Ima pa nekaj prednosti, med katerimi je zelo koristen tudi obsežen korpus o popularni kulturi. Na Wikipediji bomo našli podatke o različnih albumih, nadaljevankah, operah ipd., česar je v klasičnih enciklopedijah bistveno manj.
Wikipedija ima svoje težave, ki so povezane z načinom delovanja. Število aktivnih avtorjev se ne povečuje več, temveč se na nekaterih področjih celo zmanjšuje. Še vedno so ti v glavnem moški, kar seveda vpliva na vsebino. Wikipedija ima izrazite kulturne luknje, ker so njeni avtorji večinoma tehnološko napredni Zahodnjaki in Azijci. Medtem ko o še tako obskurnem ameriškem fenomenu skoraj zagotovo najdemo članek, so v Afriki cela mesta, ki imajo le škrbino ali še tega ne. Afrika ima 14 odstotkov prebivalstva in 2 odstotka člankov na Wikipediji. To se ne bo popravilo, dokler tudi v drugih koncih sveta ne bodo množičneje uporabljali interneta, kar pa je že drug problem. Wikipedija ima zelo zanimivo porazdelitev vsebin po člankih.
Wikipedijin oče Jimmy Wales ni reven, pa čeprav Wikipedije nikoli ni zares monetiziral. Stran še vedno redno pobira donacije. V intervjuju za Telegraph je povedal, da tega ne obžaluje. Wikipedija je neprofitna, Wales pa ni milijarder, temveč zgolj milijonar.
Prihodnost Wikipedije je sicer polna izzivov, a se načeloma zdi svetla. Čeprav število piscev ne narašča več in čeprav starešine često slišijo očitke, da so do novincev nestrpni, vsebina na Wikipediji še vedno raste. Wikipedija je stran, do katere vodi največ povezav in ima že pet milijonov člankov!
