Slo-Tech - Valut je bilo na svetu že ničkoliko, a bitcoin ima posebno mesto zaradi tehnološke inovacije, ki jo je prinesel. To je blockchain - kriptografsko varna veriga zapisov, ki še nima pametnega prevoda. V bitcoinu je realizirana tako, da se transakcije zapisujejo v bloke, ki poleg transakcij zadnjih nekaj minut vsebujejo tudi zgoščeno vrednost prejšnjega bloka. Tako tvorijo verigo veljavnih transakcij, ki so znane vsem udeležencem in ne potrebujejo centralne avtoritete za zagotavljanje verodostojnosti. Izračunavanje novih blokov je znano pod imenom rudarjenje in poganja celotno skupnost bitcoina, rudarjem pa prinaša dobiček. In prav blockchain je zelo pomembna inovacija.
Zato ni presenetljivo, da jo velikani kanijo uporabiti tudi v drugih delih gospodarstva. Konzorcij pod vodstvom Fundacije Linux, v katerem so združeni IBM, Intel, JP Morgan, Cisco, Mitsubishi, londonska borza, Wells Fargo in podobni težkokategorniki, se je zato lotil razvijati svoje verzije oziroma alternative blockchainu. Projekt koordinira Fundacija Linux, glavni pa je vsaj za zdaj IBM, ki bo prispeval tudi več tisoč vrstic že napisane kode. Zgraditi nameravajo za poslovne namene primerno (torej dovolj robustno) distribuirano glavno knjigo, prizadevanja pa so poimenovali Open Ledger Project.
Tovrstna knjiga se lahko uporablja za skladiščenje vseh vrst informacij, zlasti kakšnih pogodb in transakcij, pri čemer imamo neizpodbiten in matematično trden dokaz, da je bila informacija v nekem trenutku zapisana in da odtlej ni bila spremenjena. Konzorcij torej ne razvija nove kriptovalute, saj to funkcijo bitcoin zadovoljivo opravlja, temveč želijo globljo tehnologijo posplošiti še na druga področja.
Kaj ko bi nehali prevajati Linux Foundation v Fundacija Linux ker gre za ime organizacije, razen ce mislite biti vecji katoliki od papeza, potem pa dajte se Open Ledger Project (nizje v tekstu) posloveniti v Projekt odprte knjige...
Tudi meni preseda to neutrudno iskanje slovenskih prevodov. Včasih pač gre za strokovni izraz ali ime organizacije (kot je izpostavil flbroker), ki ne potrebuje slovenske različice, ker povzroča več zmede kot koristi.
Meni tudi preseda prevajanje nekaterih stvari. Sicer naj dam primer iz FBja: selfie. Ze tako neumna beseda je po slovensko se bolj butasta: sebek! Avtoportret mogoce ni vredu?
Ali popolnoma neustrezen prevod "flash memory" v "bliskovni pomnilnik" namesto "bliskoviti pomnilnik"!?! Kaj je njegova kvaliteda, da pomni bliske ali da je bliskovito hiter? /ontopic Transakcije z bitcoini so zastonj, bančne transakcije pa se mastno zaračunajo. Bo zanimovo videt kaj bodo s to implementacijo blokchaina nareredili.
Ali popolnoma neustrezen prevod "flash memory" v "bliskovni pomnilnik" namesto "bliskoviti pomnilnik"!?! Kaj je njegova kvaliteda, da pomni bliske ali da je bliskovito hiter?
Hofer se tega zelo poslužuje pri raklamah za pcje.
Tele novice o privatnih blockchainih so brez veze. Nekako tako, kot če bi bila novica o tem, da JP premišljuje a za bazo uporabit MongoDB al Postgre. Se nikogar zares ne tiče. Bodo pa banke lahko določene procese malo pohitrile in pocenile.
Poleg tega pa vsak, ki je vsaj na daleč spoznal kako poteka delo bank ve, da iz teh zgodbic še nekaj let ne bo nič.
Tele novice o privatnih blockchainih so brez veze. Nekako tako, kot če bi bila novica o tem, da JP premišljuje a za bazo uporabit MongoDB al Postgre. Se nikogar zares ne tiče. Bodo pa banke lahko določene procese malo pohitrile in pocenile.
Poleg tega pa vsak, ki je vsaj na daleč spoznal kako poteka delo bank ve, da iz teh zgodbic še nekaj let ne bo nič.
Pa najmanj, kar bom rekel je, da se *najverjetneje* motiš.
Skratka, da se banke menijo med sabo, rabijo nekoga tretjega (ki mu vsi zaupajo), da dela poravnave med njimi. Ta tretji je lahko centralna banka, lahko firma, ki jo banke skupaj ustanovijo. Ta dela 'kliring'.
Ta kliring, podobno kot vse ostalo, nekaj stane.
Banke to stane zelo dosti. Sploh v kakšnih kompliciranih scenarijih, kjer ima ena banka več podružnic, ki imajo poslovalnice. ING v Belgiji je tak primer.
Če bi se to dalo poceniti, bi ... managerji in zaposleni dali verjetno razliko v žep. Nekaj pa lastniki bank.
Meni tudi preseda prevajanje nekaterih stvari. Sicer naj dam primer iz FBja: selfie. Ze tako neumna beseda je po slovensko se bolj butasta: sebek! Avtoportret mogoce ni vredu?
Ker "avtoportret" je pa originalna (ups... izvirna!) slovenska beseda?! #jamranje
Če se tm en Avstralc lahk zmisle novo besedo (selfie) pol se tud en Slovenc tm nek lahk zmisle. Nevem kaj se slovenskih igračkanj z besedami tako sramujete?
Ker ni potrebe po prevajanju vsake besede.Če cel hudičev svet uporablja selfie potem ni nobenega plusa če se en Slovenec dere sebek. Samo dokaže, da je tako patetično majhen, da mora še za besedo, ki verjetno še ni v nobenem slovarju, prevest, da da vsem(pa čeprav vsem visi) vedet, da ma svoj jezik. Ko si bo Slovenec zmislil besedo, ki se bo prijela bo pa takoj jok in stok če jo bo Hrvat prevedel. Besede služijo namenu samo če pomagajo pri komunikaciji, torej če kitajcu rečem selfie in ve kaj mislim je to dejansko uspeh besede, ki celo služi namenu. Če rečem sebek in moram pri tem izvajat pantomimo je to več kot očiten "epic fail"(to bi lahko prevedel ampak a ne...bi udarnost besed šla v tri krasne). Bomo šli še lol prevajat?
Ker ni potrebe po prevajanju vsake besede.Če cel hudičev svet uporablja selfie potem ni nobenega plusa če se en Slovenec dere sebek. Samo dokaže, da je tako patetično majhen, da mora še za besedo, ki verjetno še ni v nobenem slovarju, prevest, da da vsem(pa čeprav vsem visi) vedet, da ma svoj jezik. Ko si bo Slovenec zmislil besedo, ki se bo prijela bo pa takoj jok in stok če jo bo Hrvat prevedel. Besede služijo namenu samo če pomagajo pri komunikaciji, torej če kitajcu rečem selfie in ve kaj mislim je to dejansko uspeh besede, ki celo služi namenu. Če rečem sebek in moram pri tem izvajat pantomimo je to več kot očiten "epic fail"(to bi lahko prevedel ampak a ne...bi udarnost besed šla v tri krasne). Bomo šli še lol prevajat?
Tele novice o privatnih blockchainih so brez veze. Nekako tako, kot če bi bila novica o tem, da JP premišljuje a za bazo uporabit MongoDB al Postgre. Se nikogar zares ne tiče. Bodo pa banke lahko določene procese malo pohitrile in pocenile.
Poleg tega pa vsak, ki je vsaj na daleč spoznal kako poteka delo bank ve, da iz teh zgodbic še nekaj let ne bo nič.
Pa najmanj, kar bom rekel je, da se *najverjetneje* motiš.
Skratka, da se banke menijo med sabo, rabijo nekoga tretjega (ki mu vsi zaupajo), da dela poravnave med njimi. Ta tretji je lahko centralna banka, lahko firma, ki jo banke skupaj ustanovijo. Ta dela 'kliring'.
Ta kliring, podobno kot vse ostalo, nekaj stane.
Banke to stane zelo dosti. Sploh v kakšnih kompliciranih scenarijih, kjer ima ena banka več podružnic, ki imajo poslovalnice. ING v Belgiji je tak primer.
Če bi se to dalo poceniti, bi ... managerji in zaposleni dali verjetno razliko v žep. Nekaj pa lastniki bank.
Skratka ni brezveze.
O čem ti sanjaš? Kaj ima to veze z blockchainom.
Naj se špilajo neke inovatorje, ampak to nima veze z blockchainom. Dokler imaš ti centralno upravo nad blockchainom, ni več govora o isti zadevi. Nima smisla o tem razpravljat.
Linux foundation = še en način kako si ameriške tričrkovne vladne organizacije želijo pridobiti kontrolo nad tehnologijami povezanimi z Linuxom in odprtokodno skupnostjo.
Tele novice o privatnih blockchainih so brez veze. Nekako tako, kot če bi bila novica o tem, da JP premišljuje a za bazo uporabit MongoDB al Postgre. Se nikogar zares ne tiče. Bodo pa banke lahko določene procese malo pohitrile in pocenile.
Poleg tega pa vsak, ki je vsaj na daleč spoznal kako poteka delo bank ve, da iz teh zgodbic še nekaj let ne bo nič.
Pa najmanj, kar bom rekel je, da se *najverjetneje* motiš.
Skratka, da se banke menijo med sabo, rabijo nekoga tretjega (ki mu vsi zaupajo), da dela poravnave med njimi. Ta tretji je lahko centralna banka, lahko firma, ki jo banke skupaj ustanovijo. Ta dela 'kliring'.
Ta kliring, podobno kot vse ostalo, nekaj stane. O čem ti sanjaš? Kaj ima to veze z blockchainom.
Pa blockchain ti omogoča, da eden plača, drugi sredstva prejme in oba dva lahko to preverita brez vmešavanja tretjega.
To je na dolgi rok pravzaprav edina inovacija Bitcoina & ostalih kripto valut.
Tele novice o privatnih blockchainih so brez veze. Nekako tako, kot če bi bila novica o tem, da JP premišljuje a za bazo uporabit MongoDB al Postgre. Se nikogar zares ne tiče. Bodo pa banke lahko določene procese malo pohitrile in pocenile.
Poleg tega pa vsak, ki je vsaj na daleč spoznal kako poteka delo bank ve, da iz teh zgodbic še nekaj let ne bo nič.
Pa najmanj, kar bom rekel je, da se *najverjetneje* motiš.
Skratka, da se banke menijo med sabo, rabijo nekoga tretjega (ki mu vsi zaupajo), da dela poravnave med njimi. Ta tretji je lahko centralna banka, lahko firma, ki jo banke skupaj ustanovijo. Ta dela 'kliring'.
Ta kliring, podobno kot vse ostalo, nekaj stane. O čem ti sanjaš? Kaj ima to veze z blockchainom.
Pa blockchain ti omogoča, da eden plača, drugi sredstva prejme in oba dva lahko to preverita brez vmešavanja tretjega.
To je na dolgi rok pravzaprav edina inovacija Bitcoina & ostalih kripto valut.
Kako boš preprečil sybil attack? Bitcoin to rešuje s Proof-of-work, se pravi da se oseba ne more predstaviti z več nodei in širiti neresnico, ker šteje ne koliko nodov imaš pod seboj, ampak koliko hashov izračunaš. Zakaj hočeš pa hashe računati? Zaradi nagrade in provizije.
Banke so zabluzile. Totalno. Zavohali so, da z "blockchainom" lahko privarčujejo, ker avtomagično deluje, nihče od debilnih managerjev pa nima dovolj dolge lajtnge, da bi razumel intuicijo, čemu poradzeljena omrežja sploh delujejo (ne samo bitcoin, tudi torrent in tor). Če bi bile banke pametne, bi kar bitcoinov blockchain uporabljale kot infrastrukturo in bitcoin kot vmesno valuto. Ampak niso. Mogoče bodo čez 10 let.
Banke so zabluzile. Totalno. Zavohali so, da z "blockchainom" lahko privarčujejo, ker avtomagično deluje, nihče od debilnih managerjev pa nima dovolj dolge lajtnge, da bi razumel intuicijo, čemu poradzeljena omrežja sploh delujejo (ne samo bitcoin, tudi torrent in tor). Če bi bile banke pametne, bi kar bitcoinov blockchain uporabljale kot infrastrukturo in bitcoin kot vmesno valuto. Ampak niso. Mogoče bodo čez 10 let.
Nimaš prav. Tudi to, da avtomagično deluje, mislim, da se motiš. Preden bodo en evro zaupali blockchainu, bodo vse preverili 3x.
Kdo pa pravi, da bo miniranje odprto za vse? Dogovorijo se, kdo bo koliko moči prispeval in nobeden ne more prevladovati. Miniranje Bitcoina je odprto za vse, miniranje digitalnega dolarja (evra) pa bi bil zaprt klub.
Da bi pa banke zaupale Bitcoinu, pa se najbrž šališ.
Meni se zdi da je ta zaprta verzija blockchaina bolj podobna github-u kot pa Bitcoin-u. Vsaka banka ima svoj repository in mergajo svoje podatke v master, ostali pa preverijo vsebino preden povlecejo v svoj repository.
What is R3 CEV but a sexier and more social MySQL database? Why did banks not build such distributed ledgers long ago? If they are the arbiters of transactions, there is no need for mining, and thus no need for a blockchain, per se.
What is R3 CEV but a sexier and more social MySQL database? Why did banks not build such distributed ledgers long ago? If they are the arbiters of transactions, there is no need for mining, and thus no need for a blockchain, per se.
Drzi. V osnovi imajo zabluzen pogled na porazdeljeno omrezje, kaj sele, da bi razumeli problem, ki ga je Satoshijev whitepaper resil. Oni bi imeli centraliziran blockchain s fault tolerancom. Wtf?! To niso vec 90-ta. Blockchain pomeni izkljucno p2p. Vse drugo je samo narobe, ker dobis single-point-of-failure in si na zacetku.
What is R3 CEV but a sexier and more social MySQL database? Why did banks not build such distributed ledgers long ago? If they are the arbiters of transactions, there is no need for mining, and thus no need for a blockchain, per se.
Drzi. V osnovi imajo zabluzen pogled na porazdeljeno omrezje, kaj sele, da bi razumeli problem, ki ga je Satoshijev whitepaper resil. Oni bi imeli centraliziran blockchain s fault tolerancom. Wtf?! To niso vec 90-ta. Blockchain pomeni izkljucno p2p. Vse drugo je samo narobe, ker dobis single-point-of-failure in si na zacetku.
Single point of failure za njih ni tak problem. Ker imajo na vsaki lokaciji dovolj redundance. Njih predvsem muči medsebojno zaupanje. Med seboj si ne zaupajo, zato rabijo tretjega.
Se pravi, lahko dejstva povzamem takole: - bitcoin je dokaz, da je medbančno, medcelinsko itd nakazovanje lahko bistveno hitrejše, kot preko SWIFTa - banke so ze znašle pod pritiskom glede cene in hitrosti nakazil (kjer zadnjih 40 let de facto ni bilo nekega resnega napredka) - za svojo posodobitev so uporabile besedo blockchain ker je to trenutno popularen buzzword - njihova rešitev ni pravi blockchain. Če je hitrejši in cenejši od SWIFTa, bomo pa še videli.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Se pravi, lahko dejstva povzamem takole: - bitcoin je dokaz, da je medbančno, medcelinsko itd nakazovanje lahko bistveno hitrejše, kot preko SWIFTa - banke so ze znašle pod pritiskom glede cene in hitrosti nakazil (kjer zadnjih 40 let de facto ni bilo nekega resnega napredka) - za svojo posodobitev so uporabile besedo blockchain ker je to trenutno popularen buzzword - njihova rešitev ni pravi blockchain. Če je hitrejši in cenejši od SWIFTa, bomo pa še videli.
Tvoji povzetki so izjemno točni, razen morda, da blockchain ni buzzword. Za mrzlimi marmornimi zidovi se ne čuti, da so vse banke dejansko v pozoru, on guard.
Da, poleg SWIFTa, ki je boljkone belgijska pogruntavščina, še SEPA s tem, da je pod pritiski Amerikancev (SWIFT zelo, SEPA načeloma manj). Če je treba koga iz SWIFTa izklopiti: https://www.swift.com/about_swift/legal...
oni udarijo po Emergency off takoj. Zdaj so se pojavile angleške firme (startupi), ki so začeli z raziskavami & aplikacijami na tem področju.
To pa je za banke, tiste klasične, ko prideš na šalter in strepetaš položnice - general code red. To je dejanska konkurenca in dejansko so vsi (bolj kot se to čuti) usra.., kaj se bo zgodilo.
Ker bankirji berejo cajtung ob zajtrku in so prebrali zgodbo ... recimo o grass-root taksistih - Uberju.
Kriptovalute, kot je bitcoin, so mokre sanje vsakega neoliberalca, saj omogočajo izogibanje plačevanja davkov, suverenim državam pa onemogočajo izvajanje monetarne politike, ki je lahko pomembno orodje pri odpravljanju raznoraznih anomalij v ekonomij, od šibkega izvoza, prek deflacije do brezposelnosti.
Kriptovalute, kot je bitcoin, so mokre sanje vsakega neoliberalca, saj omogočajo izogibanje plačevanja davkov, suverenim državam pa onemogočajo izvajanje monetarne politike, ki je lahko pomembno orodje pri odpravljanju raznoraznih anomalij v ekonomij, od šibkega izvoza, prek deflacije do brezposelnosti.
V Sloveniji imaš Evro in dejansko sicer ne poznam mehanizmov, če je mogoče, da Slovenija naroči tisk dodatnih evrov.
Draghi jih že tiska, a so njegovi, oz. jih posoja.
V tem kontekstu je Evro enak Bitcoinu. Kar se tiče neoliberalcev, glej, oni že sedaj hodijo na parkirišča pred Mercator po keš in se ne menijo za tvoje teorije, še manj pa za Bitcoin.
