Učinki kulture

Jinto je 3. dec 2015 ob 14:40 izjavil:

SSKJ definicija gre lepo skozi, problem nastane če dodamo kvalifikator, da je stvar predsodek le, če je stvar iracionalna.

Iracionalnost/racionalnost predpostavlja subjektivne vrednote (posameznika, ki ima izkušnjo), glede na katere se racionalnost/iracionalnost izračuna.

"c : an irrational attitude of hostility directed against an individual, a group, a race, or their supposed characteristics
"

jype je 4. dec 2015 ob 00:42 izjavil:

Tvoja analiza je napačna, ker gleda samo rasno, versko ali nacionalno pripadnost, ne pa tudi drugih dejavnikov, ki imajo pomemben vpliv na nasilje in druge oblike kriminalitete (česar pripadnost, ki tebe zanima, v resnici sploh nima).

jype je 3. dec 2015 ob 02:23 izjavil:

Pomembno je torej, da (še posebej tisti manj strpni) razumete in si zapomnite, da zaničevanje ljudi na podlagi kulture, rase ali druge komponente njihove družbene identitete pomembno vpliva na njihove možnosti za uspešno življenje, posledično pa tudi na njihovo družbeno koristnost

Če pa bi bila zgornja kao "dejstva" potrjena z metodološko neoporečnimi in ponovljivimi raziskavami

For fuck's sake. Če je oblika glave edino merilo za nesprejemanje drugačnih, potem je to po definiciji predsodek, nestrpnost do drugačnih oz. rasizem.

Recimo pozitiven predsodek, naprimer najameš Japonca, ker si od prijatelja slišal, da se tam dol manj pobijajo kot pri nas. Bi temu rekel, da je predsodek?

Zapletaš se v razlage o tem, kako so vrednote stvar osebnih pogledov, medtem ko bi si v osnovi moral razjasniti kaj izraz "predsodek" sploh vsebinsko pomeni.

2.) Kdaj je nekaj postalo "predsodek", ko mi ni bilo všeč? Si lahko malo manj kriptičen?

Kvadratoglavci so začeli izločati trikotnoglavce ne zato, ker bi te smatrali za slabe, ampak zato, ker so imeli pozitivno mnenje do kvadratoglavcev. Torej to ne more biti predsodek.

Jinto je 4. dec 2015 ob 15:34 izjavil:

imagodei, z jezikom je precej problemov, zato imajo v logiki koncepte, kot so:
Formal language @ Wikipedia
Well-formed formula @ Wikipedia

Naravni jezik se na marisikateri način manipulira, da se lahko razne stvari racionalizira, čeprav so logično nekoherentne.

Jinto je 4. dec 2015 ob 15:34 izjavil:

2.) Kdaj je nekaj postalo "predsodek", ko mi ni bilo všeč? Si lahko malo manj kriptičen?

Tole ne ustreza zahtevi (za predsodek) negativnega odnosa:

Kvadratoglavci so začeli izločati trikotnoglavce ne zato, ker bi te smatrali za slabe, ampak zato, ker so imeli pozitivno mnenje do kvadratoglavcev. Torej to ne more biti predsodek.

imagodei je 4. dec 2015 ob 15:35 izjavil:

Matej22 je 4. dec 2015 ob 15:30 izjavil:

Vsaj eno zgornjih dejstev je metodološko potrjeno z neoporečno in ponovljivo raziskavo https://www.udel.edu/educ/gottfredson/3... ker pa je politično nekorektno govoriti o tem, boš verjetno rekel, da je ta raziskava rasistična in ksenofobna.

Vidiš, to pa je dejanski material za tole temo.

Koliko je raziskava metodološko potrjena, je verjetno še stvar debate? Kolikokrat so jo že ponovili?

jype je 4. dec 2015 ob 19:14 izjavil:

Matej22> če je bila ponovljena, pa nimam pojma.

To raziskavo so že večkrat ovrgli. Če prebereš gradivo v uvodnem prispevku, prebereš tudi del gradiva, ki pri merjenju pride do drugačnih podatkov in tudi razloži, v čem je originalna raziskava iz leta 1969 pomanjkljiva, da pride do takšnih ugotovitev.

jype je 4. dec 2015 ob 23:31 izjavil:

Matej22> V afriških savanah je bilo pomembno, da je bil človeh hiter in fit, da je lahko pobegnil pred nevarnostjo. V evropi in aziji pa so bili v prednosti tisti, ki so zaradi pomanjkanja hrane znali dolgoročno planirati zaloge hrane in vode ter lov.

Ampak to je posledica Semmelweisovega učinka, ne posledica natančnega zbiranja dejstev. Če bi to držalo, potem bi Evropejci dejansko bili pametnejši - pa zbrani podatki kažejo, da v resnici niso.

Matej22> Če dobro prebereš raziskavo, so proučevali vpliv kulture na kognitivne sposobnosti in prišli do sklepa, da samo kulturno okolje do določene mere vpliva na IQ, vendar pa v posameznem kulturnem okolju svoj vpliv doda še genetika.

Tako je - in ta sklep je temeljito napačen, ker genetika nima nikakršnega vpliva na sposobnost reševanja IQ testov, razen v primeru okvar, ki so klinično določljive.

jype je 5. dec 2015 ob 00:43 izjavil:

Matej22> Točno to je to, hvala za pojem, ki ga do sedaj še nisem poznal - Semmelweisov efekt se v tem primeru kaže skozi to, da kljub natančno zbranim in ovrednotenim podatkom določena javnost teh podatkov ni pripravljena sprejeti, ker so kontradiktorni z njihovim mišljenjem, politično korektnostjo in ustaljenimi praksami. Boljši primer za to bi težko našli.

Ne, v resnici raziskave (sodobnejše, natančnejše, ki metodološko izključijo več dejavnikov kot starejše) dokazujejo, da je za razliko v intelektualni zmogljivosti odgovorna stereotipna grožnja. Če ne bi bila, potem bi bilo _nemogoče_, da bi izmerili enako intelektualno zmogljivost pri vseh različnih rasah.

jype je 5. dec 2015 ob 01:02 izjavil:

V uvodnem prispevku je navedena povezava na članek, ki se fokusira na eno od pomembnejših novejših študij, ki poskuša odstraniti učinek stereotipne grožnje, ponuja pa tudi povezave na več starejših.

Študija, ki je zaradi pazljivih metodoloških prijemov najbolj odmevala, je omenjena prva: http://link.springer.com/article/10.100...

A significant main effect of priming on the performance in the mental rotation task emerged. Cohen’s d showed a pronounced gender difference emerging only in the female priming condition (d = .59), whereas it disappeared in the male priming condition (d = .01).

Če si statistično pismen, potem moraš razumeti, kaj to pomeni: Razlik v sposobnosti prostorske predstave med moškimi in ženskami dejansko _NI_ (čeprav so v znanosti bogato dokumentirane - ker ne upoštevajo pojava, ki ga ta tema obravnava).

To je le ena prvih odmevnih študij izpred 25 let, ki je postavila jasno metodologijo in so na njeni podlagi pozneje nastale študije, ki so podrle tudi zmotna predvidevanja o rasnih razlikah, na primer: http://www.xavier.edu/mfi/documents/Ste...

In contrast to the ANCOVA for the picture-plane condition, the ANCOVA for the in-depth condition did not reveal an interaction of gender and task framing, F (1,131) = 0.08; p = .78; ŋ&sup2;= .001, but a main effect of gender, indicating an overall higher performance of boys, F (1,131) = 25.31; p < .001; ŋ&sup2;= .16, and a main effect of task framing, indicating an overall higher performance in the non-threatening framing condition, F (1,131) = 4.01; p = .047; ŋ&sup2;= .03.

jype je 5. dec 2015 ob 08:57 izjavil:

Matej22> škoda, da je bila opravljena samo na študentih Stanforda.

Pomembno je razumeti, da študentje na Stanford pridejo s celega sveta.

Matej22> doda zanimivo novo ugotovitev, da pri "MRT with in-depth rotations" stereotipna grožnja nima vpliva.

Pozor: Ta študija že v uvodnih ugotovitvah razlaga, da podatki različnih študij tega zaključka ne podpirajo enovito.

However, in the in-depth rotation task, boys significantly outperformed girls in both the threatening and
the non-threatening condition. Thus, the results reported by Huguet and Régner (2007, 2009), who found that task framing influenced the gender effect in the spatial memory performance of 11-13 year-old children, were only partially confirmed for the mental-rotation performance of 9-11 year-old children. This finding provides for a better understanding of the inconsistencies in previous results concerning stereotype threat and lift effects in children’s spatial performance, because it points to a possible moderating variable: Both Huguet and Régner (2007, 2009) and Neuburger et al. (2012b), who found that the gender effect in spatial performance disappeared under non-threatening conditions, used picture-plane tasks, whereas Titze et al. (2010b), who found no stereotype threat/lift effects, used in-depth tasks.