Slo-Tech - Minuli vikend so na pariškem letališču Orly prizemljili nekaj deset letal, ker so imeli težave z računalniškim sistemom. Se zgodi, a v tej zgodbi je zanimivo, da jo je zagodel program, ki teče na operacijskem sistemu Windows 3.1. DECOR je program, ki ga na pariškem letališču kontrolorji uporabljajo za posredovanje vremenskih podatkov pilotom. Preteklo soboto zaradi težav z operacijskim sistemom pilotom niso mogli posredovati podatka o vidljivosti na vzletni stezi (RVR), zato so vzlete do razrešitve težave prekinili.
Generalni sekretar francoskega združenja kontrolorjev Alexandre Fiacre pojasnjuje, da ima podjetje ADP, ki upravlja največji pariški letališči Orly in Charles de Gaulle, še vedno nekaj računalnikov, ki jih poganjata Unix ali Windows XP, nekaj pa še starejših. Glavni problem tako starih sistemov je vzdrževanja, saj počasi zmanjkuje strokovnjakov zanje. Trenutno imajo tri strokovnjake za DECOR, eden izmed njih pa se prihodnje leto upokojil. Drugi problem so rezervni deli, ki jih morajo pogosto iskati na Ebayju, dodaja Fiacre. Francosko prometno ministrstvo je obljubilo nadgradnjo opremo do leta 2017, bolj realistična ocena pa je leto 2021.
Specializacija za stare programske jezike pa prav zaradi takšnih sistemov postaja čedalje privlačnejša niša. Tudi NASA na primer išče strokovnjake za Fortran in zbirnik, ki bodo pomagali pri misijah Voyager 1 in 2. Prihodnje leto se bo upokojil Larry Zottarelli, še zadnji inženir, ki je načrtoval misijo Voyager. Ker sondi še vedno delujeta in potujeta skozi najbolj zunanje plasti Osončja, potrebuje NASA ljudi, ki ju bodo še naprej na daljavo vzdrževali. V 70. letih, ko je Voyager nastal, so kraljevali Fortran, Cobol, Algol in zbirnik, ki jih danes na fakultetah skorajda ne poučujejo več. Zelo stara koda bo na različnih področjih z nami še vrsto leto, zato je ključno, da imamo ljudi, ki jo še razumejo.
Če je bila particija v ntfs si potreboval ntfs rw driver (ntfs4dos pro http://windowssecrets.com/forums/showth... ), če je bila particija v v fat16/32 je delalo tudi brez tega.
Fortran ljudi je pa še vedno kar veliko naokrog ...
Moja pokojna mati, ki se je upokojila leta 2004, je celotno svojo kariero programirala v Fortranu. Tudi mene je nekaj malega ucila, ko sem bil se mulec, vendar mi od tistega znanja ni ostalo prakticno nic.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
Fortran ljudi je pa še vedno kar veliko naokrog ...
Moja pokojna mati, ki se je upokojila leta 2004, je celotno svojo kariero programirala v Fortranu. Tudi mene je nekaj malega ucila, ko sem bil se mulec, vendar mi od tistega znanja ni ostalo prakticno nic.
kaj pa je delala v njemu oz. kje? drugace pa danes ze najdes dosti ljudi, ki poznajo fortran, ja. problem pa je, da so takrat uporabljali f77, danes je pa nesmisel uporabljati karkoli manj od f95. vsaj nas so tega učili in je bil veliko bolj pregleden of 77, kolikor sem gledal njegovo sintakso po netu.
@Isotropic: Delala je na IJS-ju, kjer je prakticno iz nule spisala vso programsko opremo za obracun stroskovnikov. Sele malo preden je sla v pokoj so se odlocili menjati sistem.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
No ja, takrat je microsoft še delal na temu da bi skupaj spravil vredu OS in se še ni ukvarjal s sledenjem uporabnikov Sedaj samo še sledijo, OS pa je kakršen je. Enkrat boljši, enkrat slabši.
Tudi jaz vem za eno firmo, kjer še dandanes za poganjanje enega posebnega ploterja uporabljajo stari jabolčni računalnik z MacOS 7.x.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Kar ne deluje na nobenem od mojih treh browserjev (starejša Opera portable glavna) ali zahteva Flash vsaj 10.x, me ne vidi ponovno sploh, ker smatram, da če "programerji" niso sposobni mi servirat informacije (=text+slike članka najprej ali YT video), ki ga rabim in ne vsega s*anja od oglasov, "bombončkov" etc. zraven ter me posiljujejo na bilo kake upgrade, ki bi mi zbluzli OK delujoč sistem s kao izboljšanjem "uporabniške izkušnje" ...
Ko pa naletim na stran narejeno komplet v Flashu, bi onega Web dizajnerja najraje ustrelil v koleno ... Pa Web/sajti so zaradi glomaznosti kode ratali neodzivni ...
Jest že desetletje ne padam več na potrošniško pranje možganov ... Še rezervnim malorabljenim Lite XP-jem sem en teden malo po malo klestil ven vse čudne in spy ter tracking pi*darije ven iz registra ... IMHO vse je Win-tel korporativna zarota, Pa je treba za vsak novi OS spet nadgrajevat/kupovat nov komp kot po tekočem traku ... Še glavne Linux distribucije so šle po poti glomaznosti ...
w3.1 gui, ki dela v dosu. Enako velja za w95, 98(se) in me.
če ne štekaš definicije OSa je to res. recimo vsaj toliko, kot da bi rekel Linux runlevel 3 je v bistvu UI nad single user mode-om.
Pa ne rabiš biti zloben do ljudi.
V UNIXu (Linuxu) imaš dejansko dva 'ringa', kernel-mode, user-mode. Linuxovci smatrajo, da je notranji ring operacijski sistem.
Windowsovci (tja do windows NT) raje govorijo o windows 'okolju', ker jim je jasno, da karkoli že windowsi so (bili), memory managementa in process protection ravno nimajo poštimano.
To so windowsovci popravili nekje z windows NT, s tem, da je bila takratna odločitev, da gonilnike dajo v 'notranji ring', sploh za grafiko. Ker so bili gonilniki kar bagasti, tudi NTji niso bili glih ne vem kaj.
No, IBMovci se samo hahljajo in gledajo, kako se raja krega. Ve se, da je IBM zOS referenca za vse ostalo. Ne boš verjel, ampak obstaja tudi open source MVS 3.8j, 31-biten sicer, ampak glej cena 0 evrov.
Skratka, vsak ima svojo predstavo kaj je OS. Jaz svojo imam, z drugimi pa se ne kregam, po principu živi in pusti živeti.
Fortran ljudi je pa še vedno kar veliko naokrog ...
Jaz Fortrana nisem videl, odkar je moja punca (sedaj moja žena) to imela na faksu ekonomije. Imeli so neke izračune matrik in vsega živega. Neka varianta numerične matematike za ekonomiste.
To je takrat lepo lavfalo, če si odštel, da je bil input z fajla in output v fajl.. nekako neprijazen. Če si kje kiksnil, je zagrabilo napačne vrednosti in si se kar namučil.
Drugače pa je bil Fortran kar zmogljiv. Sigurno pa ni bil za user interface.
Ne vem zakaj taka stigma Fortrana, nenazadnje ga v 2015 še vedno podpirata intel in hp.Programska oprema pozna aktualen hardwer in njegove bonbončke: https://www.pgroup.com/products/pvf.htm
From its earliest days, the Fortran programming language has been designed with computing efficiency in mind. The latest standard, Fortran 2008, incorporates a host of modern features, including object-orientation, array operations, user-defined types, and provisions for parallel computing. This tutorial guide shows Fortran programmers how to apply these features in twenty-first-century style: modular, concise, object-oriented, and resource-efficient, using multiple processors. It offers practical real-world examples of interfacing to C, memory management, graphics and GUIs, and parallel computing using MPI, OpenMP, and coarrays. The author also analyzes several numerical algorithms and their implementations and illustrates the use of several open source libraries. Full source code for the examples is available on the book's Web site.
Ko je programiranje postajalo dostopno širši akademski družbi in ko se je začel uveljavljat C, se je zgodilo, da so zgodnje implemetacije Cja zaradi problemov pri zaokroževanju vedno uporabljale dvojno natančnost pri številih s plavajočo vejico, iz česar je sledilo, da je fortran "boljši", ker je bil takrat hitrejši pri numeričnih operacijah.
To seveda že dolgo ne drži več, a fama o hitrosti fortrana še kar vztraja.
Posledice tega so bili razvoji mnogih kompleksnih numeričnih kod, kot npr. modeli za napoved vremena, v fortranu ... in ker se teh stvari ne vrže stran vsako trejte leto in spiše znova, kot je to v navadi drugje, se še danes išče ljudi, ki so pripravljeni se s tem ukvarjat in to razvijat. Tudi jezik kot tak se lepo razvija in prilagaja na sodoben hardver. Ena od pogosto opevanih lastnosti je, da lahko ogromne arraye enostavno dumpneš v text file na disk in jih kasneje prebereš nazaj brez potrebe po kakem parsanju ali sorodnem zoprnem delu. Silšal sem tudi mnenja, da je matematikom z njihovim načinom razmišljanja lažje implementirati algoritme v fortranu kot v Cjevskih jezikih, čeprav to je pomoje že bolj stvar vzgoje kot pa jezika samega.
Tudi cobol je imel dolgo časa na način s tekstovnimi datotekami rešene relacijske baze. Imel si masterco in variabilke (masterca 1 datoteka, variabilke več datotek), pa je bila to baza za delo. In to zelo hitra.
kolikor smo se ga učili na faksu, je za matematiko pisat res boljši, kar se tiče sintakse proti c(++). vsaj za tisto malo c-ja, kar sem ga poznal takrat.
mogoce lahko cpp ze abstrahiraš do onemoglosti, samo koliko časa boš porabil za to...
Ko je programiranje postajalo dostopno širši akademski družbi in ko se je začel uveljavljat C, se je zgodilo, da so zgodnje implemetacije Cja zaradi problemov pri zaokroževanju vedno uporabljale dvojno natančnost pri številih s plavajočo vejico, iz česar je sledilo, da je fortran "boljši", ker je bil takrat hitrejši pri numeričnih operacijah.
To seveda že dolgo ne drži več, a fama o hitrosti fortrana še kar vztraja.
Posledice tega so bili razvoji mnogih kompleksnih numeričnih kod, kot npr. modeli za napoved vremena, v fortranu ...
Sem pred leti delal pohitritve na takšni kodi (F77), pa še danes nisem siguren ali je koda prav delala. Sami algoritmi so bili napisani tako, da je bila metoda v nekaterih območjih nestabilna (ker se je šparalo na preciznosti).
Sem pred leti delal pohitritve na takšni kodi (F77), pa še danes nisem siguren ali je koda prav delala. Sami algoritmi so bili napisani tako, da je bila metoda v nekaterih območjih nestabilna (ker se je šparalo na preciznosti).
Optimizacije so lahko zelo zanimive, ja. Milijon primerov in vedno vse prav dela, pohitreno vse skupaj za kr nekaj procentov. Ko pa pride tisti en mejni podatek, pa se zadeva sesuje. In za ponovitev enake napake traja kr nekaj časa, da jo spet ponoviš in ujameš, da vidiš zakaj se je zadeva sesula.
Optimizacije so lahko zelo zanimive, ja. Milijon primerov in vedno vse prav dela, pohitreno vse skupaj za kr nekaj procentov. Ko pa pride tisti en mejni podatek, pa se zadeva sesuje. In za ponovitev enake napake traja kr nekaj časa, da jo spet ponoviš in ujameš, da vidiš zakaj se je zadeva sesula.
Se strinjam. Najhuje pri teh optimizacijah je verifikacija. Kot bi imel random algoritem sedaj pa dokaži, da je random res pravi random. Pri vremenskih modelih je problem tudi to, da so bili delani za velika območja. Če z modelom računaš na majhnem območju ni nujno, da pridobiš realne rezultate, poleg tega pa se lahko zmanjša stabilnost samih metod.
Tudi cobol je imel dolgo časa na način s tekstovnimi datotekami rešene relacijske baze. Imel si masterco in variabilke (masterca 1 datoteka, variabilke več datotek), pa je bila to baza za delo. In to zelo hitra.
Nebivedu... To je vse res. Samo tukaj se skriva ena težava. Taka hierarhična baza je bila nočna mora, če se je struktura podatkovnega modela spremenila, po možnosti signifikantno.
Relacijske baze (brez SQL!) so nastale ravno zaradi tega, ker če se ti je podatkovni model spremenil, da nisi umrl od dela.
Minus variabilnih relacij (relacijskih baz) pa je bila zmanjšana hitrost ter če nisi modela imel narisanega, si se hitro zgubil, kje je primarni in tuji ključ. Nato pa so vunderkindi izumili še SQL... E, pa smo že v sedanjosti.
Na kakšen način potem loviš te mejne primere? Če še to delaš.
Jaz sem za diplomsko delal simulacijo superračunalnika ... na superračunalniku. Mašina je spreminjala obremenitve procesorjev in agresivno odvijala zanke, paralelno izvajala kodo in celo breme duplicirala.
Vsaj jaz sem pravilnost programa verificiral tako, da sem mu dal kombinacijo sintetičnih podatkov, za katere sem v naprej vedel, kakšen bo kumulativni rezultat.
Hujši problem je bil, če si imel 128 procesorjev, nekaj 10 miljard programskih ciklov in na koncu rezultat ni bil pravi (pričakovan). To debagirati je bila groza.
Ja se strinjam glede podatkovnih modelov. Zato si moral masterco zasnovat tako, da je bilo potem čim manj sprememb, vse spremembe so se pa odražale v variabilkah, ki pa so bile manjše in temu namenjene. Na srečo sem s tem delal samo nekje 2 leti. Potem smo pa prešli na stari dobri DB2 in sedaj uživamo. Ne pa DBA-ji. Sploh pri zmišljevanju uporabnikov, ko narediš potem SQL dolg par strani A4 formata, ki je že optimiziran do konca. Po pregovarjanju, da so uporabniki določili kaj točno hočejo, te prosijo, da vse skupaj razbiješ na več manjših programov in optimiziraš raje tam vse skupaj, ker bo hitreje in ceneje v končni fazi(ibm pač računa porabo cpu-jev).
Tudi sam si vnaprej pripravim nekaj 100.000 podatkov z rezultati točno določenimi. Potem to spustim skozi obdelavo in primerjam rezultate. Potem pa poiščem odstopanja in jih grem raziskovat. Sicer zamudno delo, ampak ponavadi se najdejo tudi robni primeri, ki jih tako rešiš. Se mi je pa že zgodilo, da se je robni primer pojavil, ki si ga ni nihče niti v sanjah zamišljal, šele po treh letih delovanja obdelave v produkciji. Ampak na srečo je bil samo en napačen napram miljarde in pol uspešnih, tako da smo napako odpravili, pa "nikome ništa".
Na kakšen način potem loviš te mejne primere? Če še to delaš.
Dobro je da imaš zraven kakšnega matematika, fizika ali nekoga, ki obvlada numerične metode (če jih seveda sam ne poznaš). Sicer pa to je bil en kratek projekt, dobiš, narediš ,zaključiš ostanejo pa spomini :). Načeloma je bila naloga pohitritev kode. Verifikacija: vzameš enak input, hasha outputov pa morala biti enaka pri začetni in pohitreni kodi. Pandorine skrinjice pa si ni upal nihče odpreti :).
Zanimivo. Jaz sem podobno počel v cobolu. Pred letom 2000 smo kodo starejšo od mene preverjali za Y2k bug. Vsak program je moral biti preverjen. Vsakega si moral spustiti skozi čeking, pa vsakega še optimizirat, če se je le dalo. To je bilo dela za eno celo leto za nekih 60 ljudi.
fortran ni napačna zadeva, ni pa elegantna :) smo se jo še na faxu učili. v tem tisočletju. FS MB
::
Jaz sem fortran gledal sam ker me zadeva zanima. lahko da sem čisto mimo usekav ampak se mi zdi da njegova prvotna prednost (zapis matematičnih formul) ni več tako očitna kot je bila takrat ko so ga izumili. to je sicer moje lajično mnenje ampak zdi se mi da so sedaj programi precej bol gui orjentirani in da tisto core premetavanje in računanje lahko enako narediš v cppju. pa še to se mi zdi da se z objekti precej bol približaš realnemu problemu ki ga rešuješ. je pa res da kakih hudih matematičnih zadev ki jih zgoraj omenate nisem delav.
NASA išče programerja za FORTRAN za Voyager 1 in 2. V opisu je: "Warning: You will only have 64K of memory." :)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Vsekakor Cobol ni mrtev, verjetno ne veste da je v svetu velik del finančnih aplikacij še vedno napisan v Cobol-u. In potreba bo Cobol programerjih je še vedno prisotna, čeprav se to javno ne oglašuje. Verjetno pa tudi tisti ki ta jezik še obvladujejo tega ne izpostavljajo, saj ni tako "moderen".
Vsekakor Cobol ni mrtev, verjetno ne veste da je v svetu velik del finančnih aplikacij še vedno napisan v Cobol-u. In potreba bo Cobol programerjih je še vedno prisotna, čeprav se to javno ne oglašuje. Verjetno pa tudi tisti ki ta jezik še obvladujejo tega ne izpostavljajo, saj ni tako "moderen".
Ne samo velik del, ampak večina finančnih zadev je še vedno v cobolu napisana.
n ..vse kar rabim dela v glavnem že dobro desetletje ...
Tudi mene je nekaj malega ucila, ko sem bil se mulec, vendar mi od tistega znanja ni ostalo prakticno nic. 
... 
... Še rezervnim malorabljenim Lite XP-jem sem en teden malo po malo klestil ven vse čudne in spy ter tracking pi*darije ven iz registra ... IMHO vse je Win-tel korporativna zarota, Pa je treba za vsak novi OS spet nadgrajevat/kupovat nov komp kot po tekočem traku ... Še glavne Linux distribucije so šle po poti glomaznosti ...