Forum » Loža » Spoznavanje novih ljudi
Spoznavanje novih ljudi
Boomerang ::
Malo sem razmišljal. Povprečen človek opravi srednjo šolo, gre študirat in se preseli v drugi kraj. Tekom šolanja spoznaš nove sošolce, nove sostanovalce in hitro najdeš nove prijatelje. Na raznih študentskih dogodkih spoznaš še prijatelje svojih prijateljev in tako širiš svoj družbeni krog. Vmes najdeš še kakšno simpatijo in se zapleteš v resno zvezo. Potem nastopi čas, ko šolanje zaključiš. Ljudje ponavadi ne dobijo takoj dela in zaradi nižjih stroškov se jih večina preseli nazaj v domači kraj. Stike ohraniš le še v virtualnem svetu, spoznavanje novih ljudi se počasi zaustavi, sšasoma pa se prekine tudi marsikateri stik in morda tudi kakšna resna zveza. Če si še kje s kakšnega manjšega kraja, kjer je malo tvojih vrstnikov, ostaneš čisto odrezan od sveta. In če se hitro ne premakneš z mrtve točke, je tvoja edina vez z resničnim svetom le telefon in internet.
Zelo pogosta zgodba, o kateri razmišljam že nekaj dni. Tudi meni se dogaja nekaj podobnega. Pogrešam tiste čase, ko vsak teden spoznaš nekoga novega. Po drugi strani pa ugotavljam, da je spoznavanje novih ljudi koristno - dobro je imeti znance, ljudi s katerimi imaš nekaj skupnega, saj si tako tudi v življenju bolj uspešen. Zdaj razmišljam, kako bi se premaknil s trenutne točke in si malo razširil poznanstva. Ljudje, ki so bili nekoč moji sošolci, s katerimi sem preživel vsak dan, so odšli po svoje... nekateri doma preživljajo podobno situacijo kot jaz, spet drugi so dobili delo ter spoznali nov krog ljudi, tretji so se preselili v drugo mesto ali celo v tujino. Nekaj stikov sem še ohranil, vendar se zaradi razdalj med kraji vidimo le občasno. Spet z drugimi pa sem na vezi le preko interneta in telefona.
Odkar sem končal študij in iščem redno zaposlitev, sem odkril nekaj hobijev, s katerimi se dnevno ali tedensko ukvarjam. Niso pa to neke družbene aktivnosti (na primer šport), kjer bi vsakodnevno srečeval ljudi. Torej, odločil sem se spoznati ljudi, ki imajo enake hobije, saj mi lahko takšne veze kasneje koristijo. Ker sem zadnje leto postal nekakšen samotar (tako je čas prinesel), sem obsojen na spoznavanje preko interneta. Ni težko najti ljudi... samo usedem se za računalnik in pobrskam po facebooku. Malo težje pa je potem s temi ljudmi vzpostaviti stik.
- Zakomplicira se že pri znancih, ki te poznajo vsaj na videz. Pošlješ tipu prošnjo za prijateljstvo (seveda sta se pred tem že videla v živo), pa te odpika stran ali pa ignorira. Zakaj? Človek te osebno ali vsaj na videz pozna, vendar se te na daleč izogiba. Čemu? Ne razumem, mene bi zanimalo kaj počne moj prijatelj iz otroštva ali znanec iz šolskih klopi.
- Potem so tukaj prijatelji mojih prijateljev. Spremljaš kakšne debate (komentarji pod sliko ali statusom) in vidiš, da še nekdo razmišlja enako kot ti. Pomisliš, da bi človeka rad spoznal in mu polješ prošnjo za prijateljstvo (da si razširiš obzorje). Po hitrem postopku te zavrne. Zanimivo, niti ne zanima ga, zakaj si ga sploh dodal.
- Občasno greš s prijateljem na kakšno pijačo in ti predstavi svojega znanca. Vidiš, da je v redu človek in bi ga rad bolj spoznal. Ker ne veš ali ga boš v živo še kdaj videl, ga že naslednji dan poiščeš na facebooku in upaš, da se te bo spomnil. Tukaj se vse vrti okoli tega "enkrat me je videl, pa me je že dodal". Tudi če se te spomni in te sprejme, lahko kmalu računaš na odpis.
- Če si pozoren na prikazne slike, lahko na hitro najdeš ljudi s podobnimi interesi. Po mojih izkušnjah so ljudje tukaj bolj pripravljeni na spoznavanje (verjetno zaradi tistega, kar sem prej razlagal) in v večini sprejmejo prošnjo za prijateljstvo. Kaj več pa niti ne moreš pričakovati... če ga slučajno kaj vprašaš, ti odgovori, malokdo pa je pripravljen za kakšen pogovor o interesih.
- Šel sem še korak dlje in preizkusil flirtanje na facebooku. Nastavil sem malo bolj privlačno prikazno sliko in iz časovnice pobrisal nepotrebne stvari. Naključno sem izbral nekaj samskih žensk približno iste starosti, s katerimi imam nekaj skupnih prijateljev (mogoče tudi kakšen interes) in poslal prošnjo za prijateljstvo. Če te na hitro ne odslovi ali ignorira, te vpraša "ali se midva poznava?". Rečeš, da jo ne poznaš in si jo dodal zaradi skupnih prijateljev (in dodaš še, da bi jo rad spoznal), pa si hitro zaključil - še feedbacka ne dobiš.
- Če pogledam iz nasprotne smeri. Občasno dobim prošnjo za prijateljstvo neke tretje osebe, s katero nimava popolnoma nič skupnega, niti skupnih prijateljev. Si mislim, naj bo in ga sprejmem. Zanima me, kdo je in zakaj me je dodal, pa včasih niti odgovora ne prejmem. Zakaj? A se je tako težko predstaviti? Ko pa pogledam malo bolj, vidim da ima ta človek 1000+ "prijateljev". Pa se vprašam, a je še cilj ohranjanje stikov ali tekmnovanje, kdo ima bolj polno friend listo.
Ko malo razmislim, ugotovim, da imajo vsi primeri nekaj skupnega. Vsem je pomembno, da človeka dobro poznajo, preden so ga pripravljeni sprejeti (razen, če mu je namen nabrati čim večje število stikov). Če te nekdo enkrat vidi in ga potem klikneš na facebooku, te že čudno gleda. Ne razumem, zakaj je vsem tako pomembno, da človeka najprej dobro spoznajo. Saj tudi ko v živo koga prvič srečaš, ga ne poznaš, pa vseeno spregovoriš besedo. Res je, da je spoznavanje v živo eno, spoznavanje preko interneta pa drugo. Po drugi strani pa iz dneva v dan poslušam "živimo v dobi interneta" ali "živimo na spletu". Če živimo na spletu, potem se tudi spoznavamo na spletu. Zakaj bi potem nekoga moral osebno srečati, preden začnem virtualni pogovor? Zakaj ne bi bilo obratno? Poleg tega lahko pri spoznavanju na spletu človeka pogooglaš, česar v živo ne moreš - še en razlog manj za skrb. Od starejših ljudi pogosto slišim, da se mlajše generacije ne znamo več družiti in spoznavati. Stareši ljudje niso imeli interneta, pa so se prav tako spoznavali. Danes imamo internet/telefon in zaradi tega bi moralo biti spoznavanje lažje - v resnici pa je še težje. Ne razumem. Zakaj? Ljudje niso pripravljeni na spoznavanje ali še živijo v prepričanju, da mora biti prvo srečanje osebno?
Kakšne so vaše izkušnje s spoznavanjem, ko se približuješ 30. letu? Kako sploh koga spoznati, ko enkrat izgubiš večino stikov in postaneš "samotar"? Se sploh splača iskati poznanstva preko interneta ali je boljše, da v petek zvečer zaviješ v bližnji lokal in upaš, da tam srečaš koga?
Zelo pogosta zgodba, o kateri razmišljam že nekaj dni. Tudi meni se dogaja nekaj podobnega. Pogrešam tiste čase, ko vsak teden spoznaš nekoga novega. Po drugi strani pa ugotavljam, da je spoznavanje novih ljudi koristno - dobro je imeti znance, ljudi s katerimi imaš nekaj skupnega, saj si tako tudi v življenju bolj uspešen. Zdaj razmišljam, kako bi se premaknil s trenutne točke in si malo razširil poznanstva. Ljudje, ki so bili nekoč moji sošolci, s katerimi sem preživel vsak dan, so odšli po svoje... nekateri doma preživljajo podobno situacijo kot jaz, spet drugi so dobili delo ter spoznali nov krog ljudi, tretji so se preselili v drugo mesto ali celo v tujino. Nekaj stikov sem še ohranil, vendar se zaradi razdalj med kraji vidimo le občasno. Spet z drugimi pa sem na vezi le preko interneta in telefona.
Odkar sem končal študij in iščem redno zaposlitev, sem odkril nekaj hobijev, s katerimi se dnevno ali tedensko ukvarjam. Niso pa to neke družbene aktivnosti (na primer šport), kjer bi vsakodnevno srečeval ljudi. Torej, odločil sem se spoznati ljudi, ki imajo enake hobije, saj mi lahko takšne veze kasneje koristijo. Ker sem zadnje leto postal nekakšen samotar (tako je čas prinesel), sem obsojen na spoznavanje preko interneta. Ni težko najti ljudi... samo usedem se za računalnik in pobrskam po facebooku. Malo težje pa je potem s temi ljudmi vzpostaviti stik.
- Zakomplicira se že pri znancih, ki te poznajo vsaj na videz. Pošlješ tipu prošnjo za prijateljstvo (seveda sta se pred tem že videla v živo), pa te odpika stran ali pa ignorira. Zakaj? Človek te osebno ali vsaj na videz pozna, vendar se te na daleč izogiba. Čemu? Ne razumem, mene bi zanimalo kaj počne moj prijatelj iz otroštva ali znanec iz šolskih klopi.
- Potem so tukaj prijatelji mojih prijateljev. Spremljaš kakšne debate (komentarji pod sliko ali statusom) in vidiš, da še nekdo razmišlja enako kot ti. Pomisliš, da bi človeka rad spoznal in mu polješ prošnjo za prijateljstvo (da si razširiš obzorje). Po hitrem postopku te zavrne. Zanimivo, niti ne zanima ga, zakaj si ga sploh dodal.
- Občasno greš s prijateljem na kakšno pijačo in ti predstavi svojega znanca. Vidiš, da je v redu človek in bi ga rad bolj spoznal. Ker ne veš ali ga boš v živo še kdaj videl, ga že naslednji dan poiščeš na facebooku in upaš, da se te bo spomnil. Tukaj se vse vrti okoli tega "enkrat me je videl, pa me je že dodal". Tudi če se te spomni in te sprejme, lahko kmalu računaš na odpis.
- Če si pozoren na prikazne slike, lahko na hitro najdeš ljudi s podobnimi interesi. Po mojih izkušnjah so ljudje tukaj bolj pripravljeni na spoznavanje (verjetno zaradi tistega, kar sem prej razlagal) in v večini sprejmejo prošnjo za prijateljstvo. Kaj več pa niti ne moreš pričakovati... če ga slučajno kaj vprašaš, ti odgovori, malokdo pa je pripravljen za kakšen pogovor o interesih.
- Šel sem še korak dlje in preizkusil flirtanje na facebooku. Nastavil sem malo bolj privlačno prikazno sliko in iz časovnice pobrisal nepotrebne stvari. Naključno sem izbral nekaj samskih žensk približno iste starosti, s katerimi imam nekaj skupnih prijateljev (mogoče tudi kakšen interes) in poslal prošnjo za prijateljstvo. Če te na hitro ne odslovi ali ignorira, te vpraša "ali se midva poznava?". Rečeš, da jo ne poznaš in si jo dodal zaradi skupnih prijateljev (in dodaš še, da bi jo rad spoznal), pa si hitro zaključil - še feedbacka ne dobiš.
- Če pogledam iz nasprotne smeri. Občasno dobim prošnjo za prijateljstvo neke tretje osebe, s katero nimava popolnoma nič skupnega, niti skupnih prijateljev. Si mislim, naj bo in ga sprejmem. Zanima me, kdo je in zakaj me je dodal, pa včasih niti odgovora ne prejmem. Zakaj? A se je tako težko predstaviti? Ko pa pogledam malo bolj, vidim da ima ta človek 1000+ "prijateljev". Pa se vprašam, a je še cilj ohranjanje stikov ali tekmnovanje, kdo ima bolj polno friend listo.
Ko malo razmislim, ugotovim, da imajo vsi primeri nekaj skupnega. Vsem je pomembno, da človeka dobro poznajo, preden so ga pripravljeni sprejeti (razen, če mu je namen nabrati čim večje število stikov). Če te nekdo enkrat vidi in ga potem klikneš na facebooku, te že čudno gleda. Ne razumem, zakaj je vsem tako pomembno, da človeka najprej dobro spoznajo. Saj tudi ko v živo koga prvič srečaš, ga ne poznaš, pa vseeno spregovoriš besedo. Res je, da je spoznavanje v živo eno, spoznavanje preko interneta pa drugo. Po drugi strani pa iz dneva v dan poslušam "živimo v dobi interneta" ali "živimo na spletu". Če živimo na spletu, potem se tudi spoznavamo na spletu. Zakaj bi potem nekoga moral osebno srečati, preden začnem virtualni pogovor? Zakaj ne bi bilo obratno? Poleg tega lahko pri spoznavanju na spletu človeka pogooglaš, česar v živo ne moreš - še en razlog manj za skrb. Od starejših ljudi pogosto slišim, da se mlajše generacije ne znamo več družiti in spoznavati. Stareši ljudje niso imeli interneta, pa so se prav tako spoznavali. Danes imamo internet/telefon in zaradi tega bi moralo biti spoznavanje lažje - v resnici pa je še težje. Ne razumem. Zakaj? Ljudje niso pripravljeni na spoznavanje ali še živijo v prepričanju, da mora biti prvo srečanje osebno?
Kakšne so vaše izkušnje s spoznavanjem, ko se približuješ 30. letu? Kako sploh koga spoznati, ko enkrat izgubiš večino stikov in postaneš "samotar"? Se sploh splača iskati poznanstva preko interneta ali je boljše, da v petek zvečer zaviješ v bližnji lokal in upaš, da tam srečaš koga?
msjr ::
You Have 0 Friends @ Wikipedia
Nope, tudi lokal ne bo ok. Ali obstaja kakšen klub za tvoje hobije? Pojdi tja pogledat. Pa kakšno prostovoljstvo, veliko prav fejst ljudi je, ki te bodo veseli. Pa šport res ne škodi, pojdi malo pogledat v bližino, kjer je organizirana vadba, pa se tako malo neobvezno oglasi, v smislu, me zanima vaš šport, pa sem prišel malo pogledat. Mogoče te bo pa kaj pritegnilo. Pa pokliči tistega prijatelja, en je zadosti, če je dober. Samo ne jada jada za kompom, to ne vodi nikmor.
Nope, tudi lokal ne bo ok. Ali obstaja kakšen klub za tvoje hobije? Pojdi tja pogledat. Pa kakšno prostovoljstvo, veliko prav fejst ljudi je, ki te bodo veseli. Pa šport res ne škodi, pojdi malo pogledat v bližino, kjer je organizirana vadba, pa se tako malo neobvezno oglasi, v smislu, me zanima vaš šport, pa sem prišel malo pogledat. Mogoče te bo pa kaj pritegnilo. Pa pokliči tistega prijatelja, en je zadosti, če je dober. Samo ne jada jada za kompom, to ne vodi nikmor.
blackbfm ::
Jaz bi ti sam rekel da se ne zanašaj preveč na internet kar se spoznavanja tiče, ker v teoriji deluje super v praksi pa niti ne..v živo je drugače ker komunikacija niso samo besede, ampak tudi telesna govorica, pristop, ljudje te lažje ocenijo in ti njih. Če ti nekoga na blef dodaš online pa izpade bolj kot ne creepy.
Arctander ::
Čas ... Vse manj ljudi ima čas za druženje, ne glede na to, ali v živo, ali v virtuali. Služba, opravki, kakšen hobi, mogoče še kakšen popoldanski projekt za dodaten zaslužek ... in je že čas za spanje.
Mogoče bo kdo rekel, kako pa je bilo včasih. Takrat so bile službe večinoma od 7h do 15h, ponekod celo od 6h do 14h. Večina je delala v domačem kraju. Danes se dela od 8h do 16h ali 9h do 17h, prištej še najmanj pol ure za commute ... in izračunaj, koliko ostane od dneva. Če je v igri še partner(ka), mogoče še otroci, se enostavno časovno ne izide.
Mogoče bo kdo rekel, kako pa je bilo včasih. Takrat so bile službe večinoma od 7h do 15h, ponekod celo od 6h do 14h. Večina je delala v domačem kraju. Danes se dela od 8h do 16h ali 9h do 17h, prištej še najmanj pol ure za commute ... in izračunaj, koliko ostane od dneva. Če je v igri še partner(ka), mogoče še otroci, se enostavno časovno ne izide.
lexios ::
Čak mal, najprej se pritožuješ, da nimaš frendov v RL niti na FB... Ko te nekdo končno doda vsaj na FB se pa pritožuješ, da ima človek 1000+ "prijateljev"... Ampak vseeno pa se ti zdi, da "če te nekdo enkrat vidi in ga potem klikneš na facebooku, te že čudno gleda. Ne razumem, zakaj je vsem tako pomembno, da človeka najprej dobro spoznajo."
See what you did there?
See what you did there?
Boomerang ::
Čak mal, najprej se pritožuješ, da nimaš frendov v RL niti na FB... Ko te nekdo končno doda vsaj na FB se pa pritožuješ, da ima človek 1000+ "prijateljev"... Ampak vseeno pa se ti zdi, da "če te nekdo enkrat vidi in ga potem klikneš na facebooku, te že čudno gleda. Ne razumem, zakaj je vsem tako pomembno, da človeka najprej dobro spoznajo."
See what you did there?
Nisem rekel, da nimam frendov. Rekel sem da nimam pogostih real stikov in zaradi tega ne spoznavam novih ljudi. V današnjem času, ko se vse vrti okoli dobrih vez in poznanstev, je spoznavanje pomembna reč. Imam par res dobrih frendov, na katere lahko računam in se spomnijo name, vendar zaradi drugih stvari (služba, partner itd.) nimamo vsakodnevnih real stikov.
Pri dodajanju na FB je pa tako: Vsakega sprejmem, tudi če ga ne poznam, vendar pričakujem, da se ta oseba predstavi (če ga ne pozdravim, pomeni, da ga ne poznam). Danes je pogosto, da ima oseba neko fejk ime, za prikazno sliko pa si nastavi svojega hišnega ljubljenčka ali mogoče jeklenega konjička. Pri takem profilu ne morem vedet, kdo je na drugi strani, zato se spodobi, da se najprej predstavi... tudi ko telefoniraš nekam (pa ne prijatelju), se najprej predstaviš, kdo si in kaj bi rad. Že možno, da me človek pozna, vendar mogoče jaz ne njega.
Veliko število prijateljev pa odraža odnos te osebe. Razumem, da nekdo pozna nekaj 100 ljudi. Ne razumem pa, da jih ima 3000... približno toliko je prebivalcev v mojem kraju, pa še nisem uspel vseh spoznati. Hočem reči, da je preveliko odstopanje od povprečja in je takoj vse jasno - človek te je dodal z drugim namenom: da bo imel več skupnih prijateljev z nekom tretjim in bo na nekem drugem profilom morda videl kakšen podatek več. Njemu ni cilj spoznavanje, najverjetneje sploh ne ve koga je dodal. Ko te izkoristi, te bo pa odstranil.
Tear_DR0P ::
@Boomerang - s tvojim uvodnim postom odpiraš precej široko temo :)
Lahko ti povem, da je spoznavanje novih prijateljev tudi stvar osebnosti, ne samo lokacije in tega ali zahajaš v družbo, oziroma ali spoznavaš nove ljudi na internetu.
Introvertirani ljudje težje sprejemajo nove ljudi, ko pa se odločijo, da bi želeli, je njihov pristop tako odbijajoč, da ga le redkokdo želi spoznati.
Za spoznavanje preko interneta pa pomaga aktivnost in ne fotografije, kjer se sam predstaviš, kako si lep.
Poglej si temo, v kateri se je Janac lotil izdelave ohišja - tip je bil pred leti nadležen trol, danes je zame cel car, pa samo lurkam po tem forumu - pa skozi svoje delo je moral spoznati kup ljudi.
Začni fotkat in objavljaj svoje stvaritve. Že tu na forumu imaš temo, kjer boš v šusu dobil nekaj znancev, mogoče celo prijatelja.Če greš na FB ali instagram in bo tvoje delo ljudem všeč, se bodo hotl pogovarjat s teboj.
Piši blog, četudi samo o tem, katere serije gledaš, katere špile gledaš - ali kater porn je kul - pa s tem na socialna omrežja in se bo hitro našlo par ljudi, ki te bodo sovražili in par, ki te bodo imeli radi.
Prav tako pa lahko greš v RL - druženje skozi aktivnosti pomaga. Jaz se ukvarjam s športom, v katerem si zelo zelo sam pri aktivnosti - pa sem prejšnji teden kampiral s 35 ljudmi, ki se ukvarjajo z istim športom in s kupom teh smo postali dobri kolegi, marsikoga pa z veseljem povabim na pijačo. Po drugi strani mi v dveh letih od kar delam v firmi z 200 zaposlenimi to ni uspelo z nikomer ;) ker se moja osebnost pač ne ujema z ostalimi.
Lahko ti povem, da je spoznavanje novih prijateljev tudi stvar osebnosti, ne samo lokacije in tega ali zahajaš v družbo, oziroma ali spoznavaš nove ljudi na internetu.
Introvertirani ljudje težje sprejemajo nove ljudi, ko pa se odločijo, da bi želeli, je njihov pristop tako odbijajoč, da ga le redkokdo želi spoznati.
Za spoznavanje preko interneta pa pomaga aktivnost in ne fotografije, kjer se sam predstaviš, kako si lep.
Poglej si temo, v kateri se je Janac lotil izdelave ohišja - tip je bil pred leti nadležen trol, danes je zame cel car, pa samo lurkam po tem forumu - pa skozi svoje delo je moral spoznati kup ljudi.
Začni fotkat in objavljaj svoje stvaritve. Že tu na forumu imaš temo, kjer boš v šusu dobil nekaj znancev, mogoče celo prijatelja.Če greš na FB ali instagram in bo tvoje delo ljudem všeč, se bodo hotl pogovarjat s teboj.
Piši blog, četudi samo o tem, katere serije gledaš, katere špile gledaš - ali kater porn je kul - pa s tem na socialna omrežja in se bo hitro našlo par ljudi, ki te bodo sovražili in par, ki te bodo imeli radi.
Prav tako pa lahko greš v RL - druženje skozi aktivnosti pomaga. Jaz se ukvarjam s športom, v katerem si zelo zelo sam pri aktivnosti - pa sem prejšnji teden kampiral s 35 ljudmi, ki se ukvarjajo z istim športom in s kupom teh smo postali dobri kolegi, marsikoga pa z veseljem povabim na pijačo. Po drugi strani mi v dveh letih od kar delam v firmi z 200 zaposlenimi to ni uspelo z nikomer ;) ker se moja osebnost pač ne ujema z ostalimi.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Heisenberg ::
@boomerand welcome to the club
Sam sem ko sem imel prvo resno punco izgubil 60% prijateljev, ko sem z njo končal se izgubil še preostalih 40%, nato sem v novi službi pridobil nekaj prijateljev in sem jih tam tudi pustil ker v novi službi ki je 50km oddaljena ne moreš obdržati kontaktov, pa če tudi hočeš, vsak gre po svoje nekako...
Nato z novo punco pridobim nove znance a ne prijatelje...v novi službi je tako da delam sam, tako da tam ni sodelavcev in kolegov...tako da v bistvu na koncu ostaneš sam z babo in otroci :/
Problem je tudi "slovenija" in mentaliteta njenih prebivalcev. Recimo v avstriji je povsem preprosto navezati nove stike, tukaj bi te pri istem postopku približevanja folk takoj skenslal in začel postrani gledatri in vsak samo razmišlja KAJ HOČE OD MENE! Ja to je problem v SLO vsak samo gleda kje bo kdo koga za hrbtom uničil. Nobenega zaupanja nič!
Ko kdo pristopi do tebe v SLO na kaj naprej pomisliš? Koliko me bo to stalo €€€... v bistvu pa hočem biti samo tvoj prijatelj in nič drugega, hej še za pijačo dam jaz! :)
Sam sem ko sem imel prvo resno punco izgubil 60% prijateljev, ko sem z njo končal se izgubil še preostalih 40%, nato sem v novi službi pridobil nekaj prijateljev in sem jih tam tudi pustil ker v novi službi ki je 50km oddaljena ne moreš obdržati kontaktov, pa če tudi hočeš, vsak gre po svoje nekako...
Nato z novo punco pridobim nove znance a ne prijatelje...v novi službi je tako da delam sam, tako da tam ni sodelavcev in kolegov...tako da v bistvu na koncu ostaneš sam z babo in otroci :/
Problem je tudi "slovenija" in mentaliteta njenih prebivalcev. Recimo v avstriji je povsem preprosto navezati nove stike, tukaj bi te pri istem postopku približevanja folk takoj skenslal in začel postrani gledatri in vsak samo razmišlja KAJ HOČE OD MENE! Ja to je problem v SLO vsak samo gleda kje bo kdo koga za hrbtom uničil. Nobenega zaupanja nič!
Ko kdo pristopi do tebe v SLO na kaj naprej pomisliš? Koliko me bo to stalo €€€... v bistvu pa hočem biti samo tvoj prijatelj in nič drugega, hej še za pijačo dam jaz! :)
bambam20 ::
Heisenberg je izjavil:
v bistvu pa hočem biti samo tvoj prijatelj in nič drugega, hej še za pijačo dam jaz! :)
Če daš za pico in pijačo si lahko moj prijatelj.
Runnagain ::
Haha, prijateljstvo vredno ene pice in pijače. Ljudje so (sebe izvzemam, ker se imam za vesoljca ;)) čedalje bolj brezobrzirni in nezaupljivi, še posebej v Sloveniji, kot je omenil že Heisenberg. Žena dela v trgovini, tako da zgodbic ne manjka. Po pričevanju kolega, ki dela v Švici, so tam stvari popolnoma drugačne.
Že pri nas, če pogledaš vrste v trgovinah, je vse potrebno hitro dobiti, narediti, delati, v tujini na blagajnah delajo lagano, se jim nikamor ne mudi, pa kljub temu noben ne bemti čez počasnost blagajničarke (blagajničarja). Pri nas bi pa vsak rad kar direkt svojo blagajno, da bo ja prvi na vsti.
Že pri nas, če pogledaš vrste v trgovinah, je vse potrebno hitro dobiti, narediti, delati, v tujini na blagajnah delajo lagano, se jim nikamor ne mudi, pa kljub temu noben ne bemti čez počasnost blagajničarke (blagajničarja). Pri nas bi pa vsak rad kar direkt svojo blagajno, da bo ja prvi na vsti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Runnagain ()
harmony ::
Kot je ze nekdo rekel, enostavno ni casa. Sistem v katerem zivimo nas je pripeljal do meje modernega suzenjstva. Recimo vceraj sem delal do 18:40 sel v trgovino, da bi kupil malo hrane, prisel domov ura cez osem ze. Gor dol do kopalnice, tus...se preoblekel in je ze ura 9...neka hitra vecerja z zeno in je ze ura cez 10...cas za spanje...in danes jovo na novo. Ura pol 8 zbudil se ves polomljen, ker pac enostavno clovek vcasih slabo spi...spet sluzba...in tako iz dneva v dan.
Ni pa pomoje fora v kvantiteti ljudi, katere poznas, temvec v kvaliteti. Dovolj je ze, ce imas enega ali 2 dobra prijatelja s katerimi se lahko druzis ne samo na kavah, ampak tudi ko gre kaj zares v zivljenju.
To je pa se tezje pridobiti od same kolicine ljudi.
Fejsbuk pa itak nima veze z realnim zivljenjem.
Ni pa pomoje fora v kvantiteti ljudi, katere poznas, temvec v kvaliteti. Dovolj je ze, ce imas enega ali 2 dobra prijatelja s katerimi se lahko druzis ne samo na kavah, ampak tudi ko gre kaj zares v zivljenju.
To je pa se tezje pridobiti od same kolicine ljudi.
Fejsbuk pa itak nima veze z realnim zivljenjem.
black ice ::
Iskat novo družbo v lokal je fail. Za te stvari so koncerti/festivali, razni meetupi, treningi, mogoče pogledaš na lokalno igrišče... You get the picture.
Heisenberg: Tudi pri nas najdeš v redu družbo, očitno pristopaš k napačnim ljudem.
Heisenberg: Tudi pri nas najdeš v redu družbo, očitno pristopaš k napačnim ljudem.
harmony ::
Haha, prijateljstvo vredno ene pice in pijače. Ljudje so (sebe izvzemam, ker se imam za vesoljca ;)) čedalje bolj brezobrzirni in nezaupljivi, še posebej v Sloveniji, kot je omenil že Heisenberg. Žena dela v trgovini, tako da zgodbic ne manjka. Po pričevanju kolega, ki dela v Švici, so tam stvari popolnoma drugačne.
Že pri nas, če pogledaš vrste v trgovinah, je vse potrebno hitro dobiti, narediti, delati, v tujini na blagajnah delajo lagano, se jim nikamor ne mudi, pa kljub temu noben ne bemti čez počasnost blagajničarke (blagajničarja). Pri nas bi pa vsak rad kar direkt svojo blagajno, da bo ja prvi na vsti.
No no, ni potrebno pospolosevati vsega. Sam zivim v Avstriji in ja so ljudje drugacni, ampak tudi z dobrim razlogom.
Lep danasnji problem zakaj npr. ne bi bemtil na blagajnicarko v Avstriji:
Ze nekaj casa bi moral iti na pregled k zdravniku za ocesne bolezni in potem grem na sajd docfinder.at in najdem par zdravnikov...poklicem prvega in se zelim narociti na termin...prav sestra, pri nas ni terminov pridete lahko ze sedaj in boste kmalu na vrsti. Recem uuu hudo, grem k zdranviku ob 09:40 pridem nazaj v firmo ob 10:40...skratka kaj zelim povedati, sistem mora biti malo prijaznejsi za ljudi, da potem od njih pricakujes prijaznost.
bambam20 ::
Runnagain ::
@harmony, ni bilo mišljeno kot splošno in seveda ne moremo metati vseh v en koš, ampak takšen trend vse bolj opažam. Meni ni problem malce počakati v vrsti, biti prijazen s prodajalcem oz. blagajničarko ipd. ker vem, da jim ni lahko. Je pa pri nas tako kot je; mediji vseskozi bombardirajo s slabimi novicami, na državnem nivoju nam ne gre ravno najboljše, nobene odgovornosti za napake,ipd...to se posredno izraža tudi preko ljudi.
111111111111 ::
Jaz ti takoj odstopim nekaj svoje žlahte. Imamo kar naprej obiske, ko jih pa nimamo pa vračamo milo za drago. :) Dobrih kolegov pa imam 3 cele. To so tisti s katerimi se ne slišiš mesec ali dva ko pa pokličeš takoj uleti pomagat ali obratno. :D
Jaz se niti ne trudim spoznavati, je pa dober način, da narediš doma kakšen piknik, povabiš sosede in prijatelje, potem pa si ti povabljen nazaj in tam spoznaš cel kup folka, s katerim potem nažigaš Serious Sama na spletu, ko gredo žena in otroci spat. Ravno zadnjič me je en tak zadetek dodal na mailing listo, kamor pošilja fore, šale in kakšne linke. Tako kot v starih časih. :D
Jaz se niti ne trudim spoznavati, je pa dober način, da narediš doma kakšen piknik, povabiš sosede in prijatelje, potem pa si ti povabljen nazaj in tam spoznaš cel kup folka, s katerim potem nažigaš Serious Sama na spletu, ko gredo žena in otroci spat. Ravno zadnjič me je en tak zadetek dodal na mailing listo, kamor pošilja fore, šale in kakšne linke. Tako kot v starih časih. :D
Ganon ::
Glugy ::
Jz ti priporočam da se poskusiš v prostovoljstvu pa boš mogoče tko koga spoznal. Lahko pa tud probaš mal po forumih (še drugih) povprašat kdo ima kdaj čas za kkšno druženje. Pač osnova prijateljstva ni več kompatibilnost kot je bio včasih ampak je bolj časovna usklajenost. Kdaj imata oba čas za druženje. Pa tud če se mal po bratsko kregata(do določene mere) pol ob kakšnem pivu/soku/kavici ni take panike. Da se mal krešejo menja pač.
Invictus ::
Za spoznavanje folka so plesni tečaji super.
Malo tipov, veliko žensk.
Verjetnost se precej poveča.
Malo tipov, veliko žensk.
Verjetnost se precej poveča.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
gruntfürmich ::
se zelo strinjam s heisenbergom.
mislim da to ni res. slovenci smo taki da bi kar hiteli in bili nepotrpežljivi. kot so omenjali tujino, tam imajo tudi kapitalizem & potrošništvo, ampak ni tako kot pri nas.
je pa treba delat stvari tako da se spoznava nov folk. to pomeni da je treba tudi marsikdaj kam sam it, pa se bo našel folk za druženje in pogovor. iz tega lahko potem nastane novo druženje itd.
poleg tega je treba imeti hobije, in tam iskati somišljenike, ki nato prav tako vodi v druženje.
tudi kakšne prostovoljne zadeve znajo biti zelo dobrodošle...
Sistem v katerem zivimo nas je pripeljal do meje modernega suzenjstva
mislim da to ni res. slovenci smo taki da bi kar hiteli in bili nepotrpežljivi. kot so omenjali tujino, tam imajo tudi kapitalizem & potrošništvo, ampak ni tako kot pri nas.
je pa treba delat stvari tako da se spoznava nov folk. to pomeni da je treba tudi marsikdaj kam sam it, pa se bo našel folk za druženje in pogovor. iz tega lahko potem nastane novo druženje itd.
poleg tega je treba imeti hobije, in tam iskati somišljenike, ki nato prav tako vodi v druženje.
tudi kakšne prostovoljne zadeve znajo biti zelo dobrodošle...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Boomerang ::
Vidim, da debata kar teče. Preko ZS se mi je oglasilo še nekaj ljudi, ki so imeli ali pa še imajo podobno situacijo. Saj, kot sem rekel, življenjska zgodba povprečneža. Osebno opažam, da gre po 25. letu vse samo navzdol - ni več to, kar je včasih bilo. Zaradi tega, zadnjih nekaj dni spremljam podobne razprave tudi na drugih forumih in razmišljam, kako bi svoj stil življenja izboljšal.
Spoznavanje preko foruma je super zadeva, ker na hitro spoznaš ljudi, ki imajo ista zanimanja. Vendar ta nekdo je lahko na čisto drugem koncu države in ga zaradi daljave, pomankanja časa, ga morda nikoli ne spoznaš v živo. Zaradi tega sem se osredotočil na družabna omrežja (facebook), kjer hitro vidiš od kod je oseba, s čim se ukvarja itd. Saj ne pričakujem, da bom zdaj ravno tam našel prijatelje, bolj se gre za nova poznanstva. Če se s folkom zaštekaš, tudi prijateljstvo potem hitro pride. Kaj pa vem, ljudje na spletu iščejo resne zveze in avanture, zakaj ne bi še poznanstev.
Na hobije in zanimanja ne morem ravno računati. Zdaj ko sem doma, sem sklenil, da se naučim čim več stvari, ki mi bodo prišle prav kasneje v življenju. Tako sem začel prebirat kuharske recepte in občasno kaj skuham/spečem. Tudi če kakšne slike sharam na FB, bodo to videli samo moji frendi, torej samo ožji krog, na kaj več ne morem računati. Potem je tukaj avtomobilizem in računalništvo (dobro je vedet kako stvari delujejo). Ampak to so taka zanimanja, kjer ne srečuješ ljudi. Da ne posedam preveč, včasih odtečem tudi kak krog po soseščini. Nekih organiziranih športnih in plesnih aktivnosti pa v mojem ni... ljudje gredo itak študirat v večja mesta, zato se niti nihče ne trudi kaj organizirati.
Na kakšnih eventih (prireditve in priložnosti, ki so morda nekajkrat na leto) je pa tako, da srečuješ skupine ljudi. Danes se je že težko zbrati, ljudje so enostavno prezaposleni (eden gre tam, drugi drugam, tretji ni za, ker nas je premalo). Če prideš sam, te sploh noben ne opazi. Če pa si v družbi, vsak nekoga pozna in se krog hitro razširi.
Spoznavanje preko foruma je super zadeva, ker na hitro spoznaš ljudi, ki imajo ista zanimanja. Vendar ta nekdo je lahko na čisto drugem koncu države in ga zaradi daljave, pomankanja časa, ga morda nikoli ne spoznaš v živo. Zaradi tega sem se osredotočil na družabna omrežja (facebook), kjer hitro vidiš od kod je oseba, s čim se ukvarja itd. Saj ne pričakujem, da bom zdaj ravno tam našel prijatelje, bolj se gre za nova poznanstva. Če se s folkom zaštekaš, tudi prijateljstvo potem hitro pride. Kaj pa vem, ljudje na spletu iščejo resne zveze in avanture, zakaj ne bi še poznanstev.
Na hobije in zanimanja ne morem ravno računati. Zdaj ko sem doma, sem sklenil, da se naučim čim več stvari, ki mi bodo prišle prav kasneje v življenju. Tako sem začel prebirat kuharske recepte in občasno kaj skuham/spečem. Tudi če kakšne slike sharam na FB, bodo to videli samo moji frendi, torej samo ožji krog, na kaj več ne morem računati. Potem je tukaj avtomobilizem in računalništvo (dobro je vedet kako stvari delujejo). Ampak to so taka zanimanja, kjer ne srečuješ ljudi. Da ne posedam preveč, včasih odtečem tudi kak krog po soseščini. Nekih organiziranih športnih in plesnih aktivnosti pa v mojem ni... ljudje gredo itak študirat v večja mesta, zato se niti nihče ne trudi kaj organizirati.
Na kakšnih eventih (prireditve in priložnosti, ki so morda nekajkrat na leto) je pa tako, da srečuješ skupine ljudi. Danes se je že težko zbrati, ljudje so enostavno prezaposleni (eden gre tam, drugi drugam, tretji ni za, ker nas je premalo). Če prideš sam, te sploh noben ne opazi. Če pa si v družbi, vsak nekoga pozna in se krog hitro razširi.
damjan1980 ::
Se ti ne zdi da nekaj tu ne stima? Ti pises kako je fb super za spoznavanje novih ljudi, hkrati pa pises da se nisi dobil nobenega pravega prijatelja. Pa ves zakaj je to? Ker fb dela ljudi v resnici asocialne. Za nas je fb dober da smo v knotaktu z tistimi, ki jih poznamo. Od tistih ki si jih 2x videl in dodal na fb, nimas nic. Mi se se vedno druzimo primarno v resnicnem svetu, fb je za dolgcas preganjat in malo firbcat.
Pri mlajsih generacijah je to komplet drugace. Oni zivijo na fb. Oni ne visijo po gostilnah, nimajo hobijev, se ne druzijo zunaj v parkih, se ne ukvarjajo s sportom. Oni dejansko res zivijo na fb. Vidim to pri eni 20 letni sorodnici in se mi zelodec obraca.
Tako da crtaj ti te tvoje ideje o best frendih, ki jih bos nasel na fb, ker to se ne bo zgodilo.
Dejavnost kjer imas najvecje moznosti spoznavat nove ljudi je se vedno sport. Tukaj pa je pomoc druzbenih omrezij zelo prirocna zadeva. Potem so tu plesni tecaji in se vsaka druga dejavnost, kjer je prisotnih en kup ljudi.
Pri mlajsih generacijah je to komplet drugace. Oni zivijo na fb. Oni ne visijo po gostilnah, nimajo hobijev, se ne druzijo zunaj v parkih, se ne ukvarjajo s sportom. Oni dejansko res zivijo na fb. Vidim to pri eni 20 letni sorodnici in se mi zelodec obraca.
Tako da crtaj ti te tvoje ideje o best frendih, ki jih bos nasel na fb, ker to se ne bo zgodilo.
Dejavnost kjer imas najvecje moznosti spoznavat nove ljudi je se vedno sport. Tukaj pa je pomoc druzbenih omrezij zelo prirocna zadeva. Potem so tu plesni tecaji in se vsaka druga dejavnost, kjer je prisotnih en kup ljudi.
bambam20 ::
Sc0ut ::
Idi spilat fuzbal. V cisto tujem mestu se takoj dobil 15 kolegov.
1231 v3, Z97 A, 16GB ram 1600mhz, 3070 RTX, HX850
111111111111 ::
Vidim, da debata kar teče. Preko ZS se mi je oglasilo še nekaj ljudi, ki so imeli ali pa še imajo podobno situacijo. Saj, kot sem rekel, življenjska zgodba povprečneža. Osebno opažam, da gre po 25. letu vse samo navzdol - ni več to, kar je včasih bilo. Zaradi tega, zadnjih nekaj dni spremljam podobne razprave tudi na drugih forumih in razmišljam, kako bi svoj stil življenja izboljšal.
To je narobe svet. Tisti, ki ste samski ali brez otrok si želite druženja ob hobijih, tisti, ki imamo družine pa sam čakamo kdaj boš pol ure sam v miru in tišini, še mobija izklopiš, da te ja kdo ne pokliče. :)
Če te zanima šraufanje avta, greš k lokalnem mehaniku se spustiš v debato, pa mu kaj pridržiš, pomagaš varit itd... pa boš hitro imel kolege za na kavo.
harmony ::
Hebes kolege za na kavo. Takih lahko imam na desetine. OP moras iti kam drugam, kjer zivljenje "tece pocasneje". Tle ti je vse prehitro, da se posrat se nemores u miru, kaj sele, da imas cas zase oziroma za prijatelje.
Sarajevo se mi zdi tako mesto, kjer se clovek lahko druzi z ljudmi. Lahk bi se tam preselil, pa lepo v izico zivotaril.
Sarajevo se mi zdi tako mesto, kjer se clovek lahko druzi z ljudmi. Lahk bi se tam preselil, pa lepo v izico zivotaril.
marvin42 ::
Boomerang: v glavnem se tvoje življenje vrti okrog facebooka, ne? A ni to plac, kjer se ljudje smejijo glupim videoposnetkom? Ne računat, da te bo nekdo tam resno jemal.
Mostly Harmless
Smurf ::
otago ::
Kakor rečeno, je precej odvisno od osebnosti. Če si introvertirana oseba, boš po naravi imel manj prijateljev, znancev. Odprta oseba, jih bo imela več... vendar pravih prijateljev je omejeno število.
Sem ravno pogledal Seinfeld S01e04 Male Bonding... Imel izkušnjo, ko je en tip skušal biti kolega, prijatelj (hetero). Ni bilo klika, ni bilo iskrice, ni blo kul. Je končno pogruntal in nehal klicariti. Z ljudmi s faksa ali s študenta, srednje šole imaš neko skupno zgodovino, skupne doživljaje. Na tistih nekaj lahko računaš ali pa greš na kavo. In jih z veseljem poslušaš o njihovih poslovnih idejah, otrocih in tegobah.
Skozi življenje gremo čez nekaj obdobij, trenutno si se preselil v domač kraj, stran od živžava in več možnosti spoznavanj v večjem mestu. Kdo nam diktira, da moramo imeti čim več prijateljev, čim več ljudi spoznati in jih kot obskurno zabeležiti na fb?
Kakor napisano iščeš znance, prijateljstvo za neko korist.. ponavadi takšne ljudi takoj skenclam. Človek začuti, če se nekdo fejka, štuli zraven, da bi imel takojšno ai odloženo korist...
Bolj menim, da je v samozavesti. Treba najt šiht.. ko je nek denarni prihodek, punca gor/dol, pa boš tudi enkrat na mesec zmogel do večjega središča. Pa v teh letih pridejo potem poroke, krsti, pikniki in spoznaš prijatelje/znance prijateljev.... Niso pa to tvoji prijatelji.
Kakor si napisal do 25ga leta, v nekem procesu srednja šola, faks, študent, festivali se takoj poklikaš. Kasneje bi rekel, da je tudi tvoja osebnost bolj odrasla, bolj specifična.. in te manjše stvari lahko odvržejo od navezovanja stikov (kar prej ni bil problem, ker si bil bolj hipi-stil in prilagodljiv). Sam sem bolj izbirčen tudi z ženskami, ker sem prelen in ker so one prevelike kure. Se pa najde kaj vmes :)
You live alone and you die alone. Ne se obremenjevat. Sploh pa ne z virtualnim življenjem.
Sem ravno pogledal Seinfeld S01e04 Male Bonding... Imel izkušnjo, ko je en tip skušal biti kolega, prijatelj (hetero). Ni bilo klika, ni bilo iskrice, ni blo kul. Je končno pogruntal in nehal klicariti. Z ljudmi s faksa ali s študenta, srednje šole imaš neko skupno zgodovino, skupne doživljaje. Na tistih nekaj lahko računaš ali pa greš na kavo. In jih z veseljem poslušaš o njihovih poslovnih idejah, otrocih in tegobah.
Skozi življenje gremo čez nekaj obdobij, trenutno si se preselil v domač kraj, stran od živžava in več možnosti spoznavanj v večjem mestu. Kdo nam diktira, da moramo imeti čim več prijateljev, čim več ljudi spoznati in jih kot obskurno zabeležiti na fb?
Kakor napisano iščeš znance, prijateljstvo za neko korist.. ponavadi takšne ljudi takoj skenclam. Človek začuti, če se nekdo fejka, štuli zraven, da bi imel takojšno ai odloženo korist...
Bolj menim, da je v samozavesti. Treba najt šiht.. ko je nek denarni prihodek, punca gor/dol, pa boš tudi enkrat na mesec zmogel do večjega središča. Pa v teh letih pridejo potem poroke, krsti, pikniki in spoznaš prijatelje/znance prijateljev.... Niso pa to tvoji prijatelji.
Kakor si napisal do 25ga leta, v nekem procesu srednja šola, faks, študent, festivali se takoj poklikaš. Kasneje bi rekel, da je tudi tvoja osebnost bolj odrasla, bolj specifična.. in te manjše stvari lahko odvržejo od navezovanja stikov (kar prej ni bil problem, ker si bil bolj hipi-stil in prilagodljiv). Sam sem bolj izbirčen tudi z ženskami, ker sem prelen in ker so one prevelike kure. Se pa najde kaj vmes :)
You live alone and you die alone. Ne se obremenjevat. Sploh pa ne z virtualnim življenjem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: otago ()
Boomerang ::
Razumem bistvo, vendar nekateri stvari obračate po svoje.
Mogoče si kdo predstavlja, da od jutra do večera visim na FB in iščem folk. Če imam slučajno zvečer čas, se prijavim gor in v 15 minutah preverim, kaj se je dogajalo čez dan... lepo je spremljati dosežke prijateljev. Če se ne motim, je prav temu namenjen - da ti pomaga ohranjati stike. Ni pa to, da bi po cele ure visel gor, igral kakšne igre, delil neke smešne videoposnetke itd. Nimam še te bolezni, da bi vsak dan moral nekaj objaviti (kot nekateri to počnejo), samo zato, da dobim neke komentarje in cel kup lajkov. Do pred kratkim sploh nisem imel profila, pa so me drugi prepričali, da je to nekaj super in brez tega ne moreš živeti in ne vem kaj. Saj je super, vendar če ga uporabljaš za to, čemur je namenjen - za ohranjanje stikov.
Sploh pa mi ni namen iskati prijateljev, od katerih bom enkrat imel korist. Tega nikoli nisem rekel (nekdo je narobe razumel). Rekel sem, da je lepo imeti poznanstva in druge veze, saj si tako bolj uspešen. Velikokrat vidim, da kdo objavi, da v podjetju kjer dela, iščejo nove sodelavce. Če tega stika ne bi imel, tudi informacije morda ne bi dobil. Če imam dobro novico, jo tudi sam rad širim naprej. Več kot imaš stikov, več informacij imaš in s tem tudi možnosti za uspeh. Zato je dobro imeti poznanstva. Ni pa rečeno, da je vsak stik na FB tvoj best frend. "Prijatelj" ima v virtualnem svetu širok pomen. Saj ni to, da bi na tak način izkoriščal ljudi. Gre se za poznanstva, za ljudi, ki imajo nekaj skupnega. Z marsikom lahko nimaš nič več kot le poznanstvo, prihodnost pa lahko marsikaj prinese.
Dobra stran FB je tudi to, da lažje spremljaš kje se odvija kak event in katere ljudi lahko pričakuješ. Če vidiš da je zanimivo, pokličeš kolege in greš v družbo. Potem so tukaj še razne skupine, kjer gre za informacije, ki jih drugje ne bi (ali pa težko) dobil. Na tak način hitro prideš do novih poznanstev in zato sem rekel, da se mi zdi FB primeren za to - še posebej če nimaš veliko real stikov.
Glede samega virtualnega spoznavanja imam pa različne izkušnje. Se zgodi, da te kdo ignorira ali pa ti ignoriraš njega, ker pa ne poznaš. Se mi je pa že zgodilo, da se je name obrnil prijatelj mojega prijatelja, ki ga prej nisem niti poznal, on pa tudi ne mene. Običajno težko zavračam ljudi, zato sem mu naredil nekaj uslug. V zahvalo mi je potem častil pir in od takrat so tudi real stiki. Sicer ne pogosti, ampak vsakokrat ko pride v moj kraj, se spomni name. V resnici imam kar nekaj takih poznanstev, ki so prišla v virtualnem svetu (šele kasneje real stik), preko neke tretje osebe.
Malo težje je danes stike navezati v real lajfu. Dokler ni redne službe sem večinoma doma oz. čas porabim za druge opravke. Večinoma srečujem iste ljudi. Kolikor opažam, niti ni veliko priložnosti, da bi koga srečal. Nisem v kakšnem študijskem mestu, kjer se vsak teden nekaj dogaja, pri nas je letno le nekaj eventov. Pa še to se mora zbrati družba, sicer noben ni zainteresiran.
Mogoče si kdo predstavlja, da od jutra do večera visim na FB in iščem folk. Če imam slučajno zvečer čas, se prijavim gor in v 15 minutah preverim, kaj se je dogajalo čez dan... lepo je spremljati dosežke prijateljev. Če se ne motim, je prav temu namenjen - da ti pomaga ohranjati stike. Ni pa to, da bi po cele ure visel gor, igral kakšne igre, delil neke smešne videoposnetke itd. Nimam še te bolezni, da bi vsak dan moral nekaj objaviti (kot nekateri to počnejo), samo zato, da dobim neke komentarje in cel kup lajkov. Do pred kratkim sploh nisem imel profila, pa so me drugi prepričali, da je to nekaj super in brez tega ne moreš živeti in ne vem kaj. Saj je super, vendar če ga uporabljaš za to, čemur je namenjen - za ohranjanje stikov.
Sploh pa mi ni namen iskati prijateljev, od katerih bom enkrat imel korist. Tega nikoli nisem rekel (nekdo je narobe razumel). Rekel sem, da je lepo imeti poznanstva in druge veze, saj si tako bolj uspešen. Velikokrat vidim, da kdo objavi, da v podjetju kjer dela, iščejo nove sodelavce. Če tega stika ne bi imel, tudi informacije morda ne bi dobil. Če imam dobro novico, jo tudi sam rad širim naprej. Več kot imaš stikov, več informacij imaš in s tem tudi možnosti za uspeh. Zato je dobro imeti poznanstva. Ni pa rečeno, da je vsak stik na FB tvoj best frend. "Prijatelj" ima v virtualnem svetu širok pomen. Saj ni to, da bi na tak način izkoriščal ljudi. Gre se za poznanstva, za ljudi, ki imajo nekaj skupnega. Z marsikom lahko nimaš nič več kot le poznanstvo, prihodnost pa lahko marsikaj prinese.
Dobra stran FB je tudi to, da lažje spremljaš kje se odvija kak event in katere ljudi lahko pričakuješ. Če vidiš da je zanimivo, pokličeš kolege in greš v družbo. Potem so tukaj še razne skupine, kjer gre za informacije, ki jih drugje ne bi (ali pa težko) dobil. Na tak način hitro prideš do novih poznanstev in zato sem rekel, da se mi zdi FB primeren za to - še posebej če nimaš veliko real stikov.
Glede samega virtualnega spoznavanja imam pa različne izkušnje. Se zgodi, da te kdo ignorira ali pa ti ignoriraš njega, ker pa ne poznaš. Se mi je pa že zgodilo, da se je name obrnil prijatelj mojega prijatelja, ki ga prej nisem niti poznal, on pa tudi ne mene. Običajno težko zavračam ljudi, zato sem mu naredil nekaj uslug. V zahvalo mi je potem častil pir in od takrat so tudi real stiki. Sicer ne pogosti, ampak vsakokrat ko pride v moj kraj, se spomni name. V resnici imam kar nekaj takih poznanstev, ki so prišla v virtualnem svetu (šele kasneje real stik), preko neke tretje osebe.
Malo težje je danes stike navezati v real lajfu. Dokler ni redne službe sem večinoma doma oz. čas porabim za druge opravke. Večinoma srečujem iste ljudi. Kolikor opažam, niti ni veliko priložnosti, da bi koga srečal. Nisem v kakšnem študijskem mestu, kjer se vsak teden nekaj dogaja, pri nas je letno le nekaj eventov. Pa še to se mora zbrati družba, sicer noben ni zainteresiran.
Tear_DR0P ::
Kolikor opažam, niti ni veliko priložnosti, da bi koga srečal.
Te priložnosti moraš narediti. Eni jih naredijo v gostilni, drugi s športom, tretji pa s sodelovanjem v lokalnem gasilskem društvu ali pevskem zboru ali s čim tretjim.
In ja - z leti se nam socialni krogi ožajo, saj ohranjamo stike z ljudmi, ki so nam res kul, vsi pa imamo čedalje bolj fokusiran čas. Ni pa nemogoče spoznavati novih ljudi.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Glugy ::
http://hilleroed.lokalavisen.dk/aabner-... (kdor razume Dansko)
Seveda Slovenija nima ničesar podobnega. Če mal povzamem članek govori o odprtju avenije za osamljene od 24-40 let. Tam se bo spoznavalo druge osamljene ljudi, igralo igre, gledalo filme in hodilo na sprehod. Vse to v okviru aktivnosti ki jih lahko počneš z drugimi osamljenimi da pač si lažje najdš družbo.
Seveda Slovenija nima ničesar podobnega. Če mal povzamem članek govori o odprtju avenije za osamljene od 24-40 let. Tam se bo spoznavalo druge osamljene ljudi, igralo igre, gledalo filme in hodilo na sprehod. Vse to v okviru aktivnosti ki jih lahko počneš z drugimi osamljenimi da pač si lažje najdš družbo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Glugy ()
NotSpecial ::
Meni je pa to tvoje klikanje na FB čisto mimo. Tako obupano izgleda no. Človeka vidiš enkrat v life (preko znanca) in ga dodaš za frenda?! Pa čemu no?! Men je tut kdaj kter pisal (k ga ne poznam) pa nakladal o lepem nasmehu pa ne vem čem. Pa daj se umiri no. 1. Te ne poznam. 2. Ne veš ali sem ali nisem v zvezi. in 3. Počakaj, da ti pošljem fotko, ko se zbudim (mislim, kaj res ne veš, da imam za profilno fotko eno izmed boljših). To se mi zdi, milo rečeno, nekako preveč ceneno. Fuck no, če meni nek model tak naklada, mora vsaj še enim 20, zdaj pa nekje bo palilo, nekje pač ne bo. Pol greš pa še za foro profil pogledat pa te itak mine (avto tu, avto tam, ženska tu, ženska tam, glupi komentarji tu, glupi komentarji tam, ...). Na FB rad spremljaš njihove dosežke? Pa kakšne dosežke to? Kak se njihov/a hčera/sin prvič usede na kahlo ali pa kako prvič shodi, pa kako prvič sam/a je na žlico?? Pa kaj je z vami ljudje no? Morda pa govoriš o onih dosežkih kje vse so preživeli dopust, pa kaj so jedli na dopustu, itd.? Čudno res. Kako daleč smo prišli. Saj ne rečem neki življenjski dosežki so poklic, služba, poroka, rojstvo otroka, itd. Samo za kaj za vraga je treba zdaj o svojem otroku dat na portal vsaj enih 100 fotk? Otrok je tvoj no! Kak prvič gre na kahlo je stvar za ožjo družino ne pa za tvoje frende! Parodija res. Absurd! Največje cvetke so pa tak tiste, ko starši pišejo": "Mojemu sončku želim vse najboljše za 1. rojstni dan". Pa poslušaj ti mati oz. oče, pa kaj to tvoj otrok bere al čemu kvakaš o tem na FB? Res je, ponavadi to frendi lajkajo pa dopišejo še vse najboljše, samo kaj, a mu potem želje teh svojih frendov (od kterih po možnosti samo enega pozna) preneseš al kako to zgleda?! Na to temo se s frendi vedno smejimo.
To se mi zdi, milo rečeno, nekako preveč ceneno. Fuck no, če meni nek model tak naklada, mora vsaj še enim 20, zdaj pa nekje bo palilo, nekje pač ne bo. Pol greš pa še za foro profil pogledat pa te itak mine (avto tu, avto tam, ženska tu, ženska tam, glupi komentarji tu, glupi komentarji tam, ...). Na FB rad spremljaš njihove dosežke? Pa kakšne dosežke to? Kak se njihov/a hčera/sin prvič usede na kahlo ali pa kako prvič shodi, pa kako prvič sam/a je na žlico?? Pa kaj je z vami ljudje no? Morda pa govoriš o onih dosežkih kje vse so preživeli dopust, pa kaj so jedli na dopustu, itd.? Čudno res. Kako daleč smo prišli. Saj ne rečem neki življenjski dosežki so poklic, služba, poroka, rojstvo otroka, itd. Samo za kaj za vraga je treba zdaj o svojem otroku dat na portal vsaj enih 100 fotk? Otrok je tvoj no! Kak prvič gre na kahlo je stvar za ožjo družino ne pa za tvoje frende! Parodija res. Absurd! Največje cvetke so pa tak tiste, ko starši pišejo": "Mojemu sončku želim vse najboljše za 1. rojstni dan". Pa poslušaj ti mati oz. oče, pa kaj to tvoj otrok bere al čemu kvakaš o tem na FB? Res je, ponavadi to frendi lajkajo pa dopišejo še vse najboljše, samo kaj, a mu potem želje teh svojih frendov (od kterih po možnosti samo enega pozna) preneseš al kako to zgleda?! Na to temo se s frendi vedno smejimo. vostok_1 ::
Če želiš spoznavat nove ljudi, ti močno svetujem, da se izogibaš Slovenije kot, da bi bila Černobil. Od dveh miljonov prebivalcev, odštej ostarele/otroke/nepokretne/... Prideš na tam dober miljon.
Odbi še vse tiste ljudi, ki so fizično nedosegljivi...v selih, obskurnih nedostopnih krajih. Prideš tam na kakih 500k. Odštej še z vsemi, ki nisi kompatibilen itd. In se cifra drastično zmanjša.
Point being, slovenija je eno veliko inbreed, redneck selo.
Ni zastonj, da ko greš v kak klub, ki ni ravno fuzbal itd, je rednih članov tam do 10-20 v dobrih časi, če je recimo to kaka ljubljana. V provincah si lahko vesel, če tak klub lahko sploh obstaja.
Uspevajo zgolj masovne prireditve. Vse ostalo komercialno ne gre skozi. Če da kaj občina, drugače nič.
Greš v Berlin in imaš večji pool ljudi kot cela slovenija. Tam se it niše je mogoče. Človek je dokazano prilagojen za grupe do 100 ljudi. V populacijskih centrih lahko se obdaš z bolj ali manj 100 kvalitetno sprejemljivimi osebami, kar nekako zadostuje za socialni krog človeka. Če kdo gre stran, se načeloma hitro zapolne vrzel.
V Sloveniji si lahko srečen, če na kako bolj nišno prireditev pride 20 ljudi, polovico od teh ki so zalutali, in polovico od polovice, ki so just remotely kompatibilni. Končaš z tam 2ma dobrima osebama, ki pa če zginejo...you're pretty much alone brez nadomestkov.
V vse to je vključeno tudi recimo spoznavanje partnerjev, ker v večji grupi je namreč večja pestrost.
Slovenija ni država, če nisi hard mainstream človek. Ima sicer druge prednosti, ampak...depends what you want.
Odbi še vse tiste ljudi, ki so fizično nedosegljivi...v selih, obskurnih nedostopnih krajih. Prideš tam na kakih 500k. Odštej še z vsemi, ki nisi kompatibilen itd. In se cifra drastično zmanjša.
Point being, slovenija je eno veliko inbreed, redneck selo.
Ni zastonj, da ko greš v kak klub, ki ni ravno fuzbal itd, je rednih članov tam do 10-20 v dobrih časi, če je recimo to kaka ljubljana. V provincah si lahko vesel, če tak klub lahko sploh obstaja.
Uspevajo zgolj masovne prireditve. Vse ostalo komercialno ne gre skozi. Če da kaj občina, drugače nič.
Greš v Berlin in imaš večji pool ljudi kot cela slovenija. Tam se it niše je mogoče. Človek je dokazano prilagojen za grupe do 100 ljudi. V populacijskih centrih lahko se obdaš z bolj ali manj 100 kvalitetno sprejemljivimi osebami, kar nekako zadostuje za socialni krog človeka. Če kdo gre stran, se načeloma hitro zapolne vrzel.
V Sloveniji si lahko srečen, če na kako bolj nišno prireditev pride 20 ljudi, polovico od teh ki so zalutali, in polovico od polovice, ki so just remotely kompatibilni. Končaš z tam 2ma dobrima osebama, ki pa če zginejo...you're pretty much alone brez nadomestkov.
V vse to je vključeno tudi recimo spoznavanje partnerjev, ker v večji grupi je namreč večja pestrost.
Slovenija ni država, če nisi hard mainstream človek. Ima sicer druge prednosti, ampak...depends what you want.
AmaranthK ::
V današnjih časih je preko FB nemogoče navezovati stike - ker njegov prvotni namen ni več to, tam lahko spoznavajo nove ljudi samo 13-15 letniki, ki razpredejo mrežo čez celo Slovenijo, po tem letu izpademo čudni, če kliknemo nekoga, ki ga poznamo, kaj šele nekoga, ki ga ne. Tako da..glede FB ni vredno imeti nekih ogromnih pričakovanj, ker folk zanima samo to, koliko lajkov bo dobil na svoje fotke in stanje. Če greš na kakšna druga socialna omrežja, ga pa ljudje po večini uporabljajo za določen namen in čim ti iščeš samo nekoga, s katerim bi šel lahko na pir, se pogovoril o kakšnih kulči temah, boš spet imel probleme, ker šanse, da najdeš nekoga, ki hoče le pogovor in prijateljstvo so zelo majhne v hordi tistih, ki iščejo..druge stvari.
Sama imam isto probleme z navezovanjem stikov v živo, očitno zdaj pa še preko interneta. Skratka, če bo kdo kdaj samo za pogovor, dva ali tisoč in par litrov kave ali čaja, I'm in.:)
Sama imam isto probleme z navezovanjem stikov v živo, očitno zdaj pa še preko interneta. Skratka, če bo kdo kdaj samo za pogovor, dva ali tisoč in par litrov kave ali čaja, I'm in.:)
Invictus ::
SimplyMiha je izjavil:
Facebook je popolnoma razvodenil besedo "friend".
Pravzaprav so jo ljudje sami. Facebook za to ni nič kriv.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Glugy ::
Mogoče res ni Facebook kriv za razvrednotenje ampak če bi imel recimo Facebook kontakte namesto prijateljev pa potem posebno kategorijo kontaktov ki bi bili prijatelji bi bilo pa verjetno vseeno nekaj več vrednosti na prijateljstvih. Ker kolikor gledam k drugi uporabljajo FB je pač tko da v večini primerov če te že sprejme neka oseba kot prijatelja pa te ne pozna v živo je to ne za to da se meniš s to osebo ampak zato da ji lahko dajaš osladne komentarje in pa všečke. Kakšnega namena da bi se kdo s tabo v živo vidu pa ponavad ni. Če hočš že prek FB-ja spoznat morš al imet srečo al pa več mesecev se pogovarjat s osebo in bit potrpežljiv in šele potem mogoče dobiš priložnost da jo sploh v živo vidš in pridš do tistih prvih stopnic ki bi jih ti lahko že imel mesece nazaj če bi spoznaval osebo najprej v živo ne pa prek FB-ja. Poleg tega pa tud če si potrpežljiv te še vedno pač lahko skensla vsak trenutek in je v trenutku ves trud pri spoznavanju bil zaman. Morš vedat da si pač na FB-ju bolj kot nadomestljiv še posebej za ženske ker se pač moški praktično "tepejo" za njih. In da ne glede na to kaj narediš te bojo vedno primerjale z temi. Če bodo drugi kej zafrknil boš tudi ti lahko zarad tega oškodovan pri prijateljevanju. Ker ženske lahko izgubijo zaupanje do moških zaradi črnih ovc pri moških. Če se le da predlagam spoznavanje v živo. Načinov je na stotine. Praktično pri vsaki aktivnosti kjer imaš opravka z ljudmi se lahko spoznaš.
Obstaja pa tud ena kolumnistka ki ti mogoče če pač si že vse drugo poskusil proba najdt "zmenek" pa pomoje da če želiš prijateljsko spoznavanje da ti tud lahk kej najde: http://www.moski.si/sodoben-moski/partn...
"Če se tudi ti kdaj počutiš "zaspan" in čutiš, da bi potreboval navdih, brco ali si morda želiš na zmenek s simpatično punco, mi lahko pišeš na lidija.mursek@gmail.com "
"Lahko ti najdem zmenek ali pa te samo prestrašim, da mečeš vstran svoj najboljši del življenja in boš od tam naprej zmogel sam."
Glej sj se zdi neumno ampak nimaš kej zgubit. Pač vedno k se spoznavš si vse vzem mal z rezervo pa bo. Prej al slej boš spoznal pravo osebo s katero se boš ujel. Sej žensk je dost. Ena bo že taprava. Sam spoznat jih je treba mal več kot sam prve tri. Sej tud za službo verjetn ne pošlješ sam tri prošnje pa dobiš službo ampak na desetine prošenj.
Obstaja pa tud ena kolumnistka ki ti mogoče če pač si že vse drugo poskusil proba najdt "zmenek" pa pomoje da če želiš prijateljsko spoznavanje da ti tud lahk kej najde: http://www.moski.si/sodoben-moski/partn...
"Če se tudi ti kdaj počutiš "zaspan" in čutiš, da bi potreboval navdih, brco ali si morda želiš na zmenek s simpatično punco, mi lahko pišeš na lidija.mursek@gmail.com "
"Lahko ti najdem zmenek ali pa te samo prestrašim, da mečeš vstran svoj najboljši del življenja in boš od tam naprej zmogel sam."
Glej sj se zdi neumno ampak nimaš kej zgubit. Pač vedno k se spoznavš si vse vzem mal z rezervo pa bo. Prej al slej boš spoznal pravo osebo s katero se boš ujel. Sej žensk je dost. Ena bo že taprava. Sam spoznat jih je treba mal več kot sam prve tri. Sej tud za službo verjetn ne pošlješ sam tri prošnje pa dobiš službo ampak na desetine prošenj.
Invictus ::
Mogoče res ni Facebook kriv za razvrednotenje ampak če bi imel recimo Facebook kontakte namesto prijateljev pa potem posebno kategorijo kontaktov ki bi bili prijatelji bi bilo pa verjetno vseeno nekaj več vrednosti na prijateljstvih.
Če bi se poglobil v FB, bi vedel da se da delati liste. Te pa potem skombiniraš kakor hočeš.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Ghost7 ::
Živjo!
Dejstvo je, da pravega prijatelja danes dobiš težko. Tudi interesi vaju morajo družit. Moji letniki (blizu 30) imajo že povečini otroke. Torej čas za službo, nekaj uric z otrokom, celo, če imaš ti otroka in se otroka zastopita, se najde čas za druženje. Če otrok nimaš se stvar skoraj nemogoče poklapa. Po drugi strani živim s punco, imam neka realna pričakovanj v življenju in ne neka popivanja, ker se mi pač zdi, da sem dal to skozi že pred 20 letom starosti.
Recimo stari prijatelj, še iz osnovne šole se mi dve leti ni javil, pa sem ga poklical, dobila sva se, z motorjem smo šli na vožnjo, vendar,ker nimam dirkalnika, pač nisem pasal v skupino, ker so me čakali. Pa sem odpadel pri njegovem interesu, danes sem na morju, on tudi, vendar s svojo klapo (tipov, ki popivajo cele dneve, brez punc). Včeraj mi je pisal, da bi se danes dobili, ok, kam prideva? Danes je bilo, (po sms) veš smo preveč zastavili, se slišiva jutri. Pa se bova? Drugo kar je, je, da meni ne paše njegova družba, še manj moji. Mi pa je bil dober (najboljši) prijatelj.
Pri teh letih sta to dva tipa ljudi, tretji pa je ta, ki sta par in spet kmalu dobita otroke in si spet pri prvem (z otrokom) tipu ljudi.
Hočem reči, da pride čas, ko se skupni interesi začnejo spreminjat. Sam bi želel imeti par, ki se bosta ujela z nama, vendar kot sem rekel spet imajo otroke in ker jih sam še nimam odpadeva. Realnost, imava dva para za prijatelja, od katerih jutri pride en na obisk (imata sicer dojenčico), ampak se bojim, da bo zgodba kmalu enaka. Drugi par, pa načrtujeta otroka, zgodba bo verjetno enaka. Pa bo kdo rekel, imej jih še ti. Želiva, pa ni tako enostavno...
Druga situacija, delam v firmi z 40 ljudmi, 4 ekipe, 2 v skupnih prostorih, že zaradi ne enakega področja smo si manj prijateljski. Potem je tukaj odnos ker mora biti, ker smo sodelavci, ampak ne prijatelji. Ne vem, če je kateri tak s katerim bi se še kdaj sploh slišal, če ne bi šlo za poslovno zadevo, če bi zamenjal službo. Potem imam primer sodelavca s katerim delujem striktno ko gre za poslovno stvar, vse ostalo se ignorirava. Sem poskusil vzpostaviti stik, ampak ga je on razbil na prafaktorje z žaljivimi komentarji. Seveda je on najpametnejši in če si faca (v njegovih očeh) in žališ druge, si lahko njegov prijatelj. Zaradi takih odnosov, kdaj razmišljaš o odpovedi, pa ne moreš, trpiš, ker veš, da je drugje še slabše, ČE sploh dobiš službo.
Tretja situacija, gasilci. Prostovoljec, zagret za pomoč, delal zastonj, žrtvoval ure in ure zastonj, za tisto druženje med tem časom, da sem koga poznal in šel kdaj na pivo, pa so se vmes ravno tako našli, ki me niso marali zaradi priimka, ker je pred 30 leti moj star ata kontriral njihovim atom. Zdaj, ko sem se odselil je situacija šla samo še navzdol, še povohajo me ne več, če kdaj pridem, me sprašujejo kako je imenovanpokrajukamorsemšel (in čutim tisti zaničevan nasmeh), nisem več njihov, krajan, sem outsider.
In tako prideš do sklepa, da je tu družina, nekaj prijateljev, ki bodo odšli, ko se jim bo spremenila življenska situacija, ali, ko bodo zapadli v drugo družbo, ki jih pač povezuje. Družina ostane s tabo, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega, ali napaka pri "nekompatibilnosti", ali pa se človek spremeni in se starši ločijo ali pa ti. Ja, sem otrok ločencev. Moje družine ni več, tudi drugače s staršema in sestro (me ne pokliče že dva meseca, ker me ne potrebuje) nimam več pravega odnosa, imam svojo družino novo, s punco, upam da kmalu z otroki.
Mogoče je problem v meni, mogoče sem preveč čustven, prehitro prizadet, in mi ni vseeno, če me nekdo zbada in je prijatelj s tabo, da se lahko sprosti in znese nad tabo. Ne prenašam ljudi, ki so s tabo, ker te za nekaj potrebujejo.
Facebook? Dokler me na faksu niso prosili naj ga imam, ker smo gor objavljali razne zadeve povezane s faksom, ga sploh nisem imel. Sedaj ga imam, samo še da kaj zvem (zaradi firbca), kaj se odgaja z znanci, vidim slike otrok, vidim slike potovanj, vidim slike stanovanj, avtov, po eni strani samo hvalisanje. Počasi mi gre tudi to že na k***c, ampak tako pač je. Pristnih prijateljev tam nikoli ne boš dobil. Najdeš sošolke, sošolce, te sprejmejo, ampak ti v pol leta niti živjo ne napišejo.
Sem se kar razpisal :) Če je kje kakšen par, ki ima realna pričakovanja, odrasel, se mi lahko javi, mogoče se zaštekamo. Pa vseeno mi je kakšen avto imata, ali stanovanje ;)
Dejstvo je, da pravega prijatelja danes dobiš težko. Tudi interesi vaju morajo družit. Moji letniki (blizu 30) imajo že povečini otroke. Torej čas za službo, nekaj uric z otrokom, celo, če imaš ti otroka in se otroka zastopita, se najde čas za druženje. Če otrok nimaš se stvar skoraj nemogoče poklapa. Po drugi strani živim s punco, imam neka realna pričakovanj v življenju in ne neka popivanja, ker se mi pač zdi, da sem dal to skozi že pred 20 letom starosti.
Recimo stari prijatelj, še iz osnovne šole se mi dve leti ni javil, pa sem ga poklical, dobila sva se, z motorjem smo šli na vožnjo, vendar,ker nimam dirkalnika, pač nisem pasal v skupino, ker so me čakali. Pa sem odpadel pri njegovem interesu, danes sem na morju, on tudi, vendar s svojo klapo (tipov, ki popivajo cele dneve, brez punc). Včeraj mi je pisal, da bi se danes dobili, ok, kam prideva? Danes je bilo, (po sms) veš smo preveč zastavili, se slišiva jutri. Pa se bova? Drugo kar je, je, da meni ne paše njegova družba, še manj moji. Mi pa je bil dober (najboljši) prijatelj.
Pri teh letih sta to dva tipa ljudi, tretji pa je ta, ki sta par in spet kmalu dobita otroke in si spet pri prvem (z otrokom) tipu ljudi.
Hočem reči, da pride čas, ko se skupni interesi začnejo spreminjat. Sam bi želel imeti par, ki se bosta ujela z nama, vendar kot sem rekel spet imajo otroke in ker jih sam še nimam odpadeva. Realnost, imava dva para za prijatelja, od katerih jutri pride en na obisk (imata sicer dojenčico), ampak se bojim, da bo zgodba kmalu enaka. Drugi par, pa načrtujeta otroka, zgodba bo verjetno enaka. Pa bo kdo rekel, imej jih še ti. Želiva, pa ni tako enostavno...
Druga situacija, delam v firmi z 40 ljudmi, 4 ekipe, 2 v skupnih prostorih, že zaradi ne enakega področja smo si manj prijateljski. Potem je tukaj odnos ker mora biti, ker smo sodelavci, ampak ne prijatelji. Ne vem, če je kateri tak s katerim bi se še kdaj sploh slišal, če ne bi šlo za poslovno zadevo, če bi zamenjal službo. Potem imam primer sodelavca s katerim delujem striktno ko gre za poslovno stvar, vse ostalo se ignorirava. Sem poskusil vzpostaviti stik, ampak ga je on razbil na prafaktorje z žaljivimi komentarji. Seveda je on najpametnejši in če si faca (v njegovih očeh) in žališ druge, si lahko njegov prijatelj. Zaradi takih odnosov, kdaj razmišljaš o odpovedi, pa ne moreš, trpiš, ker veš, da je drugje še slabše, ČE sploh dobiš službo.
Tretja situacija, gasilci. Prostovoljec, zagret za pomoč, delal zastonj, žrtvoval ure in ure zastonj, za tisto druženje med tem časom, da sem koga poznal in šel kdaj na pivo, pa so se vmes ravno tako našli, ki me niso marali zaradi priimka, ker je pred 30 leti moj star ata kontriral njihovim atom. Zdaj, ko sem se odselil je situacija šla samo še navzdol, še povohajo me ne več, če kdaj pridem, me sprašujejo kako je imenovanpokrajukamorsemšel (in čutim tisti zaničevan nasmeh), nisem več njihov, krajan, sem outsider.
In tako prideš do sklepa, da je tu družina, nekaj prijateljev, ki bodo odšli, ko se jim bo spremenila življenska situacija, ali, ko bodo zapadli v drugo družbo, ki jih pač povezuje. Družina ostane s tabo, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega, ali napaka pri "nekompatibilnosti", ali pa se človek spremeni in se starši ločijo ali pa ti. Ja, sem otrok ločencev. Moje družine ni več, tudi drugače s staršema in sestro (me ne pokliče že dva meseca, ker me ne potrebuje) nimam več pravega odnosa, imam svojo družino novo, s punco, upam da kmalu z otroki.
Mogoče je problem v meni, mogoče sem preveč čustven, prehitro prizadet, in mi ni vseeno, če me nekdo zbada in je prijatelj s tabo, da se lahko sprosti in znese nad tabo. Ne prenašam ljudi, ki so s tabo, ker te za nekaj potrebujejo.
Facebook? Dokler me na faksu niso prosili naj ga imam, ker smo gor objavljali razne zadeve povezane s faksom, ga sploh nisem imel. Sedaj ga imam, samo še da kaj zvem (zaradi firbca), kaj se odgaja z znanci, vidim slike otrok, vidim slike potovanj, vidim slike stanovanj, avtov, po eni strani samo hvalisanje. Počasi mi gre tudi to že na k***c, ampak tako pač je. Pristnih prijateljev tam nikoli ne boš dobil. Najdeš sošolke, sošolce, te sprejmejo, ampak ti v pol leta niti živjo ne napišejo.
Sem se kar razpisal :) Če je kje kakšen par, ki ima realna pričakovanja, odrasel, se mi lahko javi, mogoče se zaštekamo. Pa vseeno mi je kakšen avto imata, ali stanovanje ;)
tor2 ::
Za spoznavanje folka so plesni tečaji super.
Malo tipov, veliko žensk.
Verjetnost se precej poveča.
V mojih krajih so na plesnih večerih 98% pari, tako da če prideš sam izpadeš čudak.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tor2 ()
Invictus ::
V Ljubljani je toliko punc, da bi jih bilo za vse tukaj dosti ... Na plesnih, se razume ...
Poleg tega pari niso fant in punca, ampak dostikrat prijatelji.
Poleg tega pari niso fant in punca, ampak dostikrat prijatelji.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Invictus ()
NotSpecial ::
Dvomim, da bo tale nasvet glede kolumnistke (nekega posredništva) deloval. Morda bi bilo še "najbolje", da se poleg vseh mogočih aktivnosti v RL prijaviš še na kakšen portal, kjer se folk resnično išče in se ima tudi namen spoznati - da torej na točno določenem mestu (pa ne bom nobenega propagirala, ker ne vem če in koliko so uspešni) spoznaš "sebi enake", ne pa da po FB pošiljaš prošnje vsem popreko. Hočeš, nočeš, dons pač živimo v svetu, kjer so vsi na netu. Kjerkoli pogledaš je isto: igrišča so prazna, mimoidoči folk na telefonih, tablicah, ni da ni ... Vse ima svojo ceno. Tut ta "tehnološki napredek".
vostok_1 ::
Skratka kot sem povedal.
V ZDA naprimer, kjer je 300mil ljudi. Najdeš vse od libertarnih komun, hipijev sred nevade, hipsterjev z vsak svojim klubom.
Slovenija je primerna le za pare z družino in običajnim življenjem. Kar imaš od malo nestandardnega lajfa je par folka v lj in morda kaj v mb.
Tko, da...če želite imeti mal bolj pestro samsko življenje priporočam čimprejšnjo odselitev.
V ZDA naprimer, kjer je 300mil ljudi. Najdeš vse od libertarnih komun, hipijev sred nevade, hipsterjev z vsak svojim klubom.
Slovenija je primerna le za pare z družino in običajnim življenjem. Kar imaš od malo nestandardnega lajfa je par folka v lj in morda kaj v mb.
Tko, da...če želite imeti mal bolj pestro samsko življenje priporočam čimprejšnjo odselitev.
. Arctander ::
Mnja ... saj v kakšnem Kentuckyju verjetno tudi nimaš pretirane izbire in moraš ravno tako drugam, če želiš kaj več od mainstreama. Če gledaš na ZDA kot celoto, pa lahko tudi tukaj razširiš polje iskanja na celo EU. V Berlinu, Amsterdamu, Copenhagnu imaš vsega.
Se strinjam sicer, da je Slovenija bolj kot ne zahojena vas; kar želim povedati je, da so tudi v ZDA podobno ali še bolj zahojene zvezne države, in tako tukaj, kot tam se moraš usesti na letalo/vlak in odpeljati par 100km daleč, če želiš kaj drugega/drugačnega.
Se strinjam sicer, da je Slovenija bolj kot ne zahojena vas; kar želim povedati je, da so tudi v ZDA podobno ali še bolj zahojene zvezne države, in tako tukaj, kot tam se moraš usesti na letalo/vlak in odpeljati par 100km daleč, če želiš kaj drugega/drugačnega.
blackbfm ::
Morda bi bilo še "najbolje", da se poleg vseh mogočih aktivnosti v RL prijaviš še na kakšen portal, kjer se folk resnično išče in se ima tudi namen spoznati - da torej na točno določenem mestu (pa ne bom nobenega propagirala, ker ne vem če in koliko so uspešni) spoznaš "sebi enake", ne pa da po FB pošiljaš prošnje vsem popreko. Hočeš, nočeš, dons pač živimo v svetu, kjer so vsi na netu
res da smo na netu, samo online zadeve so res crap za spoznavanje..al sem pa samo jaz mel slabe rezultate :-) kakorkoli, RL pristop zmaga, meni je najlažje na eventih, koncertih
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Strani za spoznavanje ljudi (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Loža | 91339 (44840) | BigWhale |
| » | Facebook ima resen problem: ljudje delijo čedalje manj (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Zasebnost | 26703 (21364) | marS |
| » | Zakoni iz internetnih zmenkov trajnejši od klasičnih (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 19349 (15634) | Kamran |
| » | Zaupanje med prijatelji (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 7930 (6479) | Berserker |