Tu mislijo zlasti na oportunitetno izgubo, ki jo bodo podjetja utrpela zaradi zmanjšanega povpraševanja po storitvah v oblaku. Leta 2013 so se te storitve ravno začele intenzivno razvijati in širiti, ameriška podjetja pa so obvladovala levji delež. Problem so zlasti prihodki, ki jih ustvarijo v tujini, saj so tujci sedaj bolj previdni in manj zaupljivi. Po eni strani številne države predpisujejo, da morajo vsa podjetja podatke o državljanih hraniti v dotični državi (razlog tu ni le stran pred ameriškim vohljanjem, ampak tudi dostop do podatkov, ki padejo pod lokalno jurisdikcijo), kar povzroča odliv denarja ameriških podjetij v investicije v tujini. Hkrati pa številna podjetja raje izberejo neameriškega ponudnika storitev v oblaku v upanju, da bo imela NSA vsaj za odtenek težjo pot do teh podatkov.
Tudi dejstvo, da je NSA v nekatere šifrirne algoritme in programe vgrajevala stranska vrata, ne gre na roko ZDA. Tuja podjetja tudi programsko opremo čedalje pogosteje kupujejo drugod ali pa se odločajo za odprtokodne rešitve.
Škodo in stroške je težko oceniti, a naj bi bistveno presegli 35 milijard dolarjev letih 2013-2016. Trg storitev v oblaku naj bi prihodnje leto presegel 200 milijard dolarjev, kjer se bo vsak izgubljen odstotek tržnega deleža močno poznal.
