Dekriptiranje HTTPS povezave v Wiresharku

kunigunda je 6. feb 2015 ob 03:02 izjavil:

Si na pravi poti, se mal poskusaj. Vem da se da, ker sem to ze delal, je pa ze dooooolg tega pa sm pozabu. Sm pa iz sistema izvozu cert,
ze enim programckom, ker se sicer ni dalo (tud pozabu ime).

Delalo je zato, ker si to delal na strani strežnika oz. si imel strežniški ključ.

Mesar je 8. feb 2015 ob 03:49 izjavil:

SeMiNeSanja je 6. feb 2015 ob 08:02 izjavil:

jype je 6. feb 2015 ob 06:51 izjavil:

Če bo želel dekriptirat svoj promet do facebooka, bo potreboval zasebni ključ facebookovega strežniškega certifikata.

A kar zasebnega? Si ziher?

Seveda sej to je ravno point javnih in zasebnih ključev lol. Ja fiddler mu bo dekriptiral traffic med programom, ki dela zahtevke in fiddlerjem... obratno pa bolj težko razen če ima veze pri kakšni organizaciji, da mu private keye uredijo .

Sicer pa... veselo branje: Public-key cryptography @ Wikipedia še slikice so... to je snov prvega letnika FERI/FRI za tiste ki niso preleni da bi dodatne naloge delali

Fail, tvoja utemeljitev je nepopolna in zavajajoča. To ni point javnih in zasebnih ključev, to je point SSL/TLS protokola. Morda bi moral ti narediti kakšno dodatno vajo.

Odjemalec bo strežniku poslal podatke potrebne za izbiro simetričnega ključa za šifriranje podatkov (key exchange). Ti podatki pa so bodisi šifrirani s strežnikovim javnih RSA ključem, bodisi nepopolni (samo javni del DH ključa). Point je torej v temu, da zaradi implementacije protokola na odjemalčevi strani tega ne moreš storiti (ključni podatki so samo v pomnilniku), pogojno pa to lahko storiš na strežnikovi strani oz. s posedovanjem zasebnega ključa strežnika. Pogojno zato, ker se lahko dva dogovorita tudi za začasne asimetrične ključe (uporabljen je DH, išči pod ephemeral keys oz. perfect forward secrecy), kar bo preprečilo dešifriranje tudi tistim, ki imajo zasebni ključ strežnika. Ključni podatki bodo pri tem pristopu ostali samo v pomnilniku in bodo na koncu seje prenehali obstajati.

Lonsarg je 8. feb 2015 ob 12:17 izjavil:

Načeloma samo v svoj brskalnik ali program uvoziš svoj homemade root certifikat kot zaupanja vreden, potem pa lahko z tem certifikatom fejkaš vse spletne strani v realtime in torej HTTPS promet gledaš kot da ni HTTPS.

No, no. Kot prvo, to je uporabno za phishing, ne pa za ugotavljanje vsebine prenosov do dejanskih strežnikov. Pri slednjih bo najbolj zanesljivo deloval MITM pristop.

Lonsarg je 8. feb 2015 ob 12:17 izjavil:

ISPji in razne agencije pa to lahko delajo celo brez da ti kak root certifikat uvozijo v računalnik, ker lahko od teh agencij, ki izdajajo certifikate(in ki jim tvoj brskalnik že po defultu zaupa) pridobijo ustrezen certifikat za ponarejanje poljubnega strežnika. In to kao vse legalno, za potrebe QoS storitev...

Tudi ta zabava je vedno težje izvedljiva. Certificate pinning.