Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja, zaradi česar je ob kmalu po nastanku najverjetneje izgubila vso vodo in ostale spojine z nizkim vreliščem. Ker danes večino Zemljinega površja prekriva voda, se postavlja vprašanje, od kod neki se je vzela. Poleg teorije o kemični adsorpciji vode globoko v kamnine, kjer je preživela vročo mladost, je med znanstveniki najbolj sprejeta teorija o vesoljskih telesih, ki so vodo prinesla na Zemljo. Dežurni krivci so torej asteroidi in kometi.
Pri raziskovanju provenience vode merimo izotopsko razmerje. Na Zemlji je izotopsko razmerje vodika in devterija povsod približno enako in znaša približno 1:6500. To pomeni, da bomo med 6500 molekulami vode našli v povprečju eno molekulo poltežke vode (HDO, ki ima en vodik zamenjan z devterijem), medtem ko je težka voda (D20) sorazmerno redkejša.
Instrument Rosina (Rosetta Orbiter Spectrometer for Ion and Neutral Analysis) na Rosetti je analiziral to razmerje v vodni pari okrog kometa 67P in ugotovil, da je približno trikrat višje. Od tod bi na prvi pogled zaključili, da kometi niso prinesli vode na Zemljo, a resničnost ni nikoli ni tako preprosta.
Prvi pomislek je sama meritev, ki jo je izvajala Rosetta in ne Philae, ki je na kometu dejansko pristal. To pomeni, da so merili razmerje v parni fazi, ki je drugačno kakor v tekoči ali zamrznjeni, ker imata vodik in devterij drugačno afiniteto do izhlapevanja. Efekt je znan in ga lahko, vsaj na Zemlji, sorazmerno dobro kompenziramo, zato vzemimo rezultate meritev kot reprezentativne tudi za led na kometu.
Kometov je več vrst in oblik, glede na položaj pa se v Osončju delijo v dve glavni skupini: v Oortov oblak in Kuiperjev pas. Prvi je bistveno bolj oddaljen in ga sestavljajo kometi, ki so nastali iz kosov materiala med Uranom in Neptunom. 67P pa sodi v kategorijo kometov, ki jih danes najdemo bliže, saj krožijo po ustaljenih tirnicah okrog Sonca na razdalji med 30 in 50 astronomskih enot, včasih pa jih masivni Jupiter pritegne bliže.
Enoten odgovor je težko dobiti zato, ker vsaka meritev postreže svojega. Doslej so izmerili izotopsko razmerje vodik/devterij na enajstih kometih in prav povsod so dobili različne vrednosti. Le eden izmed kometov -- 103P/Hartley 2 -- je imel vrednost, ki je ustrezala Zemljini. Z vzorca 11 je težko kaj pametnega izpovprečiti, a vseeno znanstveniki predvidevajo, da je povprečno izotopsko razmerje vode na kometih drugačno kot na Zemlji. Z drugimi besedami: voda bržkone ni prispela s kometi. Mimogrede to kaže, da so kometi v danes sorazmerno enotnem Kuiperjevem pasu prileteli od vsepovsod, tu pa sta jih polovila Jupitrova in Sončeva gravitacija.
Zdaj je postala precej verjetnejša razlaga, da so vodo na Zemljo prinesli asteroidi. Ti imajo manj vode od kometov, a če jih pade dovolj, to ni ovira, da ne bi napolnili naših oceanov. Izotopsko razmerje na njih je namreč precej blizu zemeljskemu. Za trdnejše dokaze pa bo treba najprej počakati, da vidimo kaj je izmeril Philae na kometu samem, kasneje pa pristati še na kakšnem. Japonci so že krenili proti asteroidu.
Em, če je vsa voda izhlapela iz mlade vroče Zemlje, asteroidi pa naj bi bili ostanki nekdanjega planeta ali več njih - kako to, da voda na tistem planetu ni izhlapela v vesolje, enako kot na Zemlji? Kaj je razlika med obema nebesnima telesoma?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Orbiter Rosetta je izmeril status quo. Random komet, random rezultat.
Phili pa upam, da ni bil samo za okras, lepe slike in PR. :)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Em, če je vsa voda izhlapela iz mlade vroče Zemlje, asteroidi pa naj bi bili ostanki nekdanjega planeta ali več njih - kako to, da voda na tistem planetu ni izhlapela v vesolje, enako kot na Zemlji? Kaj je razlika med obema nebesnima telesoma?
Članek kot dodaten faktor omenja, da zemlja leži znotraj meja zmrzovanja (frost line). Lahko da tisti drugi planeti niso.
Kaj točno ta faktor pomeni v tem kontekstu, ti ne znam razložiti, ga pa znam identificirati kot očitno pomemben faktor.
No, po moji kmečki logiki je voda, ki je v začetku izhlapela, pač ostala v orbiti in se je po ohladitvi spustila v oceane v obliki padavin. Kje je napaka v mojem razmišljanju?
Tudi, ce dokazejo da je voda iz asteroidov ali kometov prisla, se potem postavi naslednje vprasanje, kako je prisla na te komete? Ostanki planetov? Kako je prisla do ostankov planetov?
Čak mal...zakaj je tok pomembno vedt če je voda prišla iz kometov al iz asteroidov? Vem da imajo kometi več ledu(vode) ampak druzga pa ne vem kaj so tok drugačni od asteroidov sploh. Bl prosto se gibljejo po vesolju kometi ane? Torej če je voda prišla od asteroidov potem je mogoče tud življenje prišlo z asteroidi? Nevem...sam razmišljam...
Čak mal...zakaj je tok pomembno vedt če je voda prišla iz kometov al iz asteroidov? Vem da imajo kometi več ledu(vode) ampak druzga pa ne vem kaj so tok drugačni od asteroidov sploh. Bl prosto se gibljejo po vesolju kometi ane? Torej če je voda prišla od asteroidov potem je mogoče tud življenje prišlo z asteroidi? Nevem...sam razmišljam...
Utopično pa je tudi pričakovati, da boš med vsemi nebesnimi telesi, ki bostajajo, po testiranju enega takoj potrdil ali pa ovrgel določeno teorijo. Ki se mimogrede še nanaša na dogodke pred X milijoni ali milijardami let.
Imamo recimo Jupitrovo luno Evropo polno vode, tako da takšna nebesna telesa v vesolju so. In bi lahko tisto nebesno telo, katero je ob trku z Zemljo odpihnilo del Zemlje kot luno v orbito, imelo dovolj vode, da po vseh izgubah po mnogih letih, jo imamo še toliko, kot jo imamo še danes na zemlji.
Kisik nastane v zvezdah in zvezda ga vrze ven v vesolje. Kako potem reagira z ostalimi elementi ne vem. Casa in kemicno/fizikalnih procesov je dovolj da se H2 O2 spravi v vodo ob formaciji raznih teles. Kisik je sicer tretji naj pogostejsi element v nasi galaksiji in ga je dovolj, da nastane marsikaj.
Da voda nekako nastane, je očitno. Vprašanje je, kako nastane, oziroma kje v vesolju? Ker dejansko je razlaga, da je voda na Zemljo prišla s kometi, samo prelaganje pravega odgovora. Kako je pa prišla na komete?
Podobno kot vprašanje o nastanku življenja na Zemlji, na katerega nekateri odgovarjajo, da je prišlo na Zemljo s kometi, oziroma iz vesolja. S tem niso odgovorili nič, samo preložili so ga na vprašanje, kako je življenje nastalo v vesolju.
Že lep čas me zanima še eno drugo vprašanje, pa sem prelen, da bi šel guglat Da elementi nastajajo v zvezdah, je jasno. Ampak tam nastajajo naključno, po en atom naenkrat. Kako (in kje) se potem atomi posameznega elementa najdejo in združijo skupaj, da imamo recimo na Zemlji zlate kepe, ali diamante. Zakaj niso vsi elementi naključno razpršeni naokoli?
Vprašanje velja tudi za vodo. Ker ni dovolj ugotoviti, kako nastane posamezna molekula H20 nekje v vesolju, te molekule se morajo tudi na nek način najti skupaj (in skupaj tudi ostati).
V zvezdah v bistvu nastajajo po vec atomov hkrati, ker fuzija poteka v celotni zvezdi. Ob explozijah supernov so ti elementi bolj ali manj enakomerno porazdeljeni po vesolju.
Ko se pa en tak oblak 'prahu' in vseh teh elementov zacne zgoscevati in zacne nastajati osoncje in potem proto planeti, pa se ti elementi zgostijo. Glede na to, da je vecina planetov bila, zarad pritiska gravitacije in trenja med temi elemetni, zgolj raztaljena kepa magme, ki se je pocasi ohlajala, je bilo tam dovolj casa, da so se razlicni elementi zdruzili zaradi razlicnih kemicnih in fizikalnih lastnostni. Viskoznost, gostota, ...
PS: Se pa strinjam, da je vsako tako iskanje odgovora zgolj prelaganje 'odgovornosti'. Zato tudi 'panspermia' ni odgovor o nastanku zivljenja. :)
Voda je prišla na zemljo z vesoljskimi gasilci (alieni), ki so prišli preprečit širjenje požara, ko je zemlja gorela, da se ne bi vžgala še luna, ker so tam imeli svojo bazo za to osončje ... ...
Okapi> Kako (in kje) se potem atomi posameznega elementa najdejo in združijo skupaj, da imamo recimo na Zemlji zlate kepe, ali diamante. Zakaj niso vsi elementi naključno razpršeni naokoli?
Elementi, težji od železa, nastajajo izključno v novah (in supernovah in hipernovah), kjer jih nastane ogromno hkrati.
Večina zemeljskih manifestacij je geološkega izvora in so se skupaj znašli zato, ker se jedra različnih elementov prehodnih kovin zaradi precej različne velikosti atomov načeloma ne držijo skupaj tako močno (s par izjemami, ki so v naravi zelo pogoste), z enakimi oziroma kompatibilnimi elementi pa tvorijo zelo stabilne mreže. Zemlja je bila najprej plinast oblak, potem pa približno tekoča krogla. Ko se je ohlajala, so lahko elementi šele kristalizirali v te matrike (in najstabilnejše od njih, recimo cirkonijeve silikate lahko še danes najdeš na nekaterih ščitih, večina teh starih kristalov je pa zelo verjetno ogromno na voljo globoko v skorji in plašču planeta).
Večina mineralov je sicer mešanih, vključno z zlatimi kepami in diamanti (ki so samo ogljik, ki je kristaliziral pod ustreznimi pogoji), ki v mrežah vsebujejo celo vrsto kompatibilnih jeder v značilnih količinah.
V zgoraj omenjenem zelo starem cirkonu (cirkonijev silikat) je tipično do nekaj odstotkov redkih zemeljskih kovin, ki zaradi zelo stabilne strukture kristala zelo težko pridejo ven, ko se enkrat znajdejo v premalo vročem delu planeta.
Da voda nekako nastane, je očitno. Vprašanje je, kako nastane, oziroma kje v vesolju? Ker dejansko je razlaga, da je voda na Zemljo prišla s kometi, samo prelaganje pravega odgovora. Kako je pa prišla na komete?
Itd itd...tudi ko dobimo odgovor kako je prisla na komete, se pojavi spet naslednje vprasanje kako je prisla od xyz pa potem naprej na komete...in na koncu prides na sam zacetek, ki to ni.
Sicer pa, verjetno še najbolj znana raba diamantov je v industriji: rezanje, vrtanje, brušenje...
Ima tudi zelo uporabne optične lastnosti, je eden redkih električnih izolatorjev z dobro toplotno prevodnostjo in še za marsikaj bi se ga dalo zelo koristno uporabiti, če bi bil cenejši.
To pa res ni tezko, ne... rabis mesanico vodika in kisika, pa nekaj extra energije (ki je v vesolju niti ne manjka). Rezultat je ponavadi zelo glasen :)
Zelo podobno prvemu predavanju anorganske kemije v 1l letniku kemijskega faksa ob 7ih zjutraj. Glasno ko prasica. Zbudi celo predavalnico.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Kjerkoli obstaja dovolj koncentrirana mesanica kisika in vodika (v priblizno pravem razmeju) in kjer pride zdraven iskra. Od tam naprej gre pa samo od sebe.
Zvezde "izdelujejo" atome (najprej vodik potem pa vse do urana), ti se pa potem naprej povezujejo v molekule. Vodika je povsod polno ko dreka (prvi element ki je nastal v vesolju), kisik pa ni zelo dalec od njega (4je heliji zlepljeni skupaj). Obeh elemntov je v vesolju vrh glave, zato si nebi smelo biti tezko predstavljati scenarija, kjer sta oba plina dovolj blizu skupaj in nekaj naredi iskro (lahko da je dovolj ze kaksen zarek z dovolj visoko enegrijo). "Trivialnost" sinteze vode potrjuje tudi dejstvo, da je vode polno v vesolju kamorkoli pogledas (in kjer so razmere primerne da voda lahko obstane; temperatura, tlak, itd.)
Ce bi moral ugibati bi rekel, da najvec vode nastane ko raznese take zvezde, ki so izvajale fuzijo do kisika in prevec naprej k tezjim elementom. Ko zvezdo raznese, sprosti nastale plione, ki se zmesajo in reagirajo naprej...
In na koncu dobis molekule ki se znajo samo povdajat, te molekule se "naucijo" sezidat svoj lastni "oklep" (membrano), naucijo se pridobivat energijo iz okolja bolj ucinkovito, razvijejo tipala za okoljske spremembe, ... in cez nekaj milijard let se rodiva jaz in ti. Oziroma kot je rekel Carl Sagan:
Those are some of the things that molecules do given 4 billion years of evolution.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Kjerkoli obstaja dovolj koncentrirana mesanica kisika in vodika (v priblizno pravem razmeju) in kjer pride zdraven iskra. Od tam naprej gre pa samo od sebe.
Sedaj si že spet povedal nekaj, kar je jasno. Ampak kje obstaja dovolj koncentirana mešanica kisika in vodika, in da se še iskri zraven? In kako to poteka - po par molekul naenkrat, ki se potem nekako najdejo, ali nekje kar dežuje novo nastala voda?
In če nastanejo molekule vode v zvezdi, ki jo raznese, se te molekule razkropijo po vesolju. V "vakuumu" vesolja bi rekel, da je vsaka molekula zase. Kako se potem najdejo skupaj? Kje nastane kapljica? Kar v breztežnem stanju vesolja najbrž ne, ali pač?
Ampak kje obstaja dovolj koncentirana mešanica kisika in vodika, in da se še iskri zraven? In kako to poteka - po par molekul naenkrat, ki se potem nekako najdejo, ali nekje kar dežuje novo nastala voda?
Očitno ob formiranju planetov ostaja atomov kisika in vodika v izobilju. Potem pa pač nastaja molekula za molekulo, ko gravitacija atome potegne skupaj, vedno hitreje gre. Pri vsem trenju pa bo toplota še najmanjši problem. Večja umetnost je potem H2O obdržati na površju planeta.
Ce ti je jasno kako to poteka v laboratoriju (en zelo glasen "puf" pa izgine ves kisik in ves vodik in dobis vodno paro) potem ti bo tudi jasno, da ti bo zelo tezko nekdo pokazal oblak vodika in kisika v vesolju, kjer bi se s polzjo hitrostjo sintetizirala voda in bi to lahko opazovali.
Ampak kje obstaja dovolj koncentirana mešanica kisika in vodika, in da se še iskri zraven?
V jedrih zvezd obstajajo zelo exoticne mesanice elementov pri takih pogojih, da molekule verjetno ne morejo obstajati (razpadejo). Ko zvezdo raznese (iskra; precej velika ko smo ravno pri temu. In ta "iskra" potem pocasi ugasa se kar nekaj casa) se snov sprosti in takrat se lahko marsikaj zgodi. Iz zvezde ki je imela v sebi dovolj vodika in kisika tako nastane voda (para), ki ostane kot (zelo razredcen) plin v vesolju dokler ne pride doovlj blizu telesa z dovolj visoko gravitacijo (lahko je to oblacek, komet, planet, druga zvezda, itd.). Ko se dovolj molekul vode nabere ob takem telesu, se tlak poveca na nivo kjer voda lahko kondenzira in dobis kapljico. Seveda je vse napisano samo moja spekulacija, ker se nikoli nisem v vesolju gledal kako iz oblacka nastane kapljica, ampak vseeno ta spekulacija kolikor vem uposteva do sedaj znano fiziko in kemijo.
In če nastanejo molekule vode v zvezdi, ki jo raznese, se te molekule razkropijo po vesolju. V "vakuumu" vesolja bi rekel, da je vsaka molekula zase. Kako se potem najdejo skupaj? Kje nastane kapljica? Kar v breztežnem stanju vesolja najbrž ne, ali pač?
Vsi atomi, ki obstajajo, so nastali v zvezdah (razen majhnega deleza izjem ki nastanejo kasneje pri radioaktivnih razpadih in pa tisti prdec elementov ki jih je uspelo pripraviti clovestvo). Ko je te zvezde razneslo, se je snov najprej razprsila po vakuumu, potem pa nekako spet zacela zbirati skupaj; najprej v oblake, ki so kasneje kondenzirali zaradi dovolj velike gravitacije, ce je slo vse po sreci se je snov celo strdila (zemlja, mars, itd.) ali pa tudi ne (jupiter). Ali bo voda za vedno ostala tam je pa spet druga stvar, ker baje je Mars prej imel vodo pa je sla pa-pa. Venera naj bi tudi bila precej vodena, pa je sedaj bolj kot ne zveplena kislina v atmosferi. Zemlja ima se vedno vodo, tudi Evropi (luna, ne celina) gre precej dobro kar se vode tice. Tako da samo v nasem osoncju smo nasli vsaj 4 zelo velike kamne, na katerih je enkrat bilo ogromno vode. Na dveh od teh kamnov je se danes. Ce bi obveljala tvoja da se snov razprsi in jo nic ne drzi skupaj, potem bi danes obstajal en homogen oblak plinov ali pa se to ne (ker zvezde nebi nikoli nastale in bi osnovni delci bili razprseni po vesolju brez sil ki bi jih privlacile skupaj), definitivno pa nebi imeli kometov, planetov, zvezd, galaksij, itd.
Ne pozabit da se to dogaja v milijonih oz. milijardah let, in da zvezde non-stop pokajo in se rojevajo (v nekem smiselnem vesoljskem casu, ne smes se omejiti na "cloveski" cas).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Ce bi obveljala tvoja da se snov razprsi in jo nic ne drzi skupaj, potem bi danes obstajal en homogen oblak plinov ali pa se to ne (ker zvezde nebi nikoli nastale in bi osnovni delci bili razprseni po vesolju brez sil ki bi jih privlacile skupaj), definitivno pa nebi imeli kometov, planetov, zvezd, galaksij, itd.
Da se snov (atomi različnih elementov, ki nastanejo v zvezdi, ki jo potem raznese) razprši, je dejstvo. Da se potem molekule elementov nekako najdejo skupaj, je tudi dejstvo. Mene zanimajo (oziroma fascinirajo) ravno ti procesi "združevanja". Kako in kje in v kakšnem časovnem okviru iz posameznih molekul vode nastanejo kapljice, kaplje, luže, jezera, morja. Recimo konkretno voda na kometih. A nastaja (se nabira) na kometih, ali jo kometi samo počasi izgubljajo, ali oboje?
Na kometih skoraj 100% ne nastaja, ker kometi nimajo skoraj nic atmosfere. Tudi ce bi jo imeli, bi prva pot mimo sonca odpihnila vse pline in uparila kar nekaj trdnih in tekocih snovi. Jaz bi rekel da jo predvsem izgubljajo.
Tukajle si lahko preberes kako naj bi nastalo nase osoncje (skupaj z vsemi kapljicami, jezeri in morji ki obstajajo danes na zemlji in drugod). Kometi naj bi bili ostanki formiranja planetov, kjer se vsake toliko nastajajoci planeti zaletijo (tako naj bi nas planet dobil luno), pri tem pa v vesolje odleti v vse smeri ogromno kamnov. Nekateri padejo nazaj na planet, nekatere pohrustajo drugi planeti, nekateri priletijo v sonce, nekateri uidejo ven iz osoncja in prosto letajo po vesolju, nekaj se jih pa "ujame" v eno od orbit in tam cakajo da jih nekaj "rukne" ven iz orbite da lahko priletijo blizje soncu in lepo zasvetijo.
Pa prosim ne pozabit da vsi ti procesi trajajo veliko dlje kot pa obstaja clovek. Da iz kamnov dobis en planet ki se mora potem se ohladiti traja nekaj 100 milijonov let (zemlja je baje rabila 200 Mlet). S tem da planetov na drugih zvezdah prakticno ne moremo gledati, ker so zvezde presvetle. Zato nimamo slik planetov ki nastajajo oziroma se ohlajajo.
Preberi si wiki strani za "star formation", "planet formation", "earth formation" in podobne. Tam bos imel pa linke za naprej ce te bo kaj specificnega zanimalo.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Na kometih skoraj 100% ne nastaja, ker kometi nimajo skoraj nic atmosfere. ... Kometi naj bi bili ostanki formiranja planetov, kjer se vsake toliko nastajajoci planeti zaletijo (tako naj bi nas planet dobil luno), pri tem pa v vesolje odleti v vse smeri ogromno kamnov. ... Pa prosim ne pozabit da vsi ti procesi trajajo veliko dlje kot pa obstaja clovek.
Vse te osnovno zadeve poznam. Ne vem pa recimo, zakaj je na kometih vode procentualno veliko več kot na Zemlji, če so v bistvu nastali istočasno in iz iste snovi kot planeti (in so poleg tega na Zemlji razmere za ohranjanje vode v večjih količinah načeloma ugodnejše kot na kometih).
Masa in gravitacija sta izmed najvažnejših zadev v vesolju, če tega ne bi bilo, bi po velikem poku vse šlo v meglo in ne bi imeli nič od tega kar imamo sedaj. In če je mase dovolj veliko, pri zgoščevanju nastaja trenje, poviša se temperatura, ter pride do samovžiga zmesi plinov kisika in vodika pa tudi kakšnega drugega elementa s katerim lahko poteče oksidacija. Ali če je kepa ali zgoščen oblak (prave zmesi plinov) dovolj velik in vanj prileti kakšen masni delec z dovolj veliko energijo - hitrostjo le ta zažari ter sproži vžig. V vesolju imajo tudi vodne molekule, kapljice in večje gmote vode težnjo po združevanju . En mali eksperiment na vesoljski postaji pri igranju z vodo v breztežnostnem prostoru. Drugače pa se tako nastala voda v vesolju hitro spremeni agregatno stanje v led.
Vse te osnovno zadeve poznam. Ne vem pa recimo, zakaj je na kometih vode procentualno veliko več kot na Zemlji, če so v bistvu nastali istočasno in iz iste snovi kot planeti (in so poleg tega na Zemlji razmere za ohranjanje vode v večjih količinah načeloma ugodnejše kot na kometih).
Zakaj je na kometih vode vec kot na zemlji tudi jaz ne vem, ampak hkrati pa tudi ne vem zakaj temu nebi smelo biti tako. Pac zemlja ima precej malo vode v primerjavi s kometi, Evropa ima pa baje ogromno vode v primerjavi z vsemi do sedaj znanimi vesoljskimi telesi. Zvezde imajo 0% vode, ledene kocke imajo pa 100% vode (ce zanemarimo ujete pline in raztopljene snovi).
Verjetno poznas tudi zgodovino nastanka zemlje, ko je bila se kepa vrele lave in ce je slucajno pred tem bila voda na zemlji, je med bombardiranjem asteroidov in kometov ta voda skoraj 100% zapustila zemljo (razen teorije o vodi, ujeti v kamnih globo pod povrsjem). Pa je potem kot vse kaze voda spet prisla nazaj, nimamo pa pojma od kje. Teoriji, da je prisla s kometi, slabo kaze, vsaj dokler ne dobimo vec meritev iz razlicnih kometov.
Ubistvu imam obcutek da se ti zemlja zdi "special" in potem sodis "normalnost" glede na zemljo (% vode na zemlji vs. % vode na kometih npr.), v resnici je pa zemlja samo se ena random skala sredi nicesar, ki krozi okrog ene mickene zvezdice nekje na robu ene zabacene galaksije. Edina posebnost je to, da trenutno na tej skali obstaja zivljenje ki se zaveda samega sebe in pridno raziskuje svojo okolico.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Nič se mi Zemlja ne zdi "special". Ravno zato pa me zanima, kateri je tisti "special" kraj, kjer nastaja oziroma se v večjih količinah nabira voda (recimo tista, ki je izhlapela iz Zemlje med njenim nastajanjem).
Voda nastaja povsod, vsaj glede na to da jo najdemo prakticno povsod. Od tam naprej je pa samo se vprasanje kam se bo zbrala na kup, kje lahko reagira naprej, kje izpari nazaj v vesolje, itd. V nasem osoncju poznamo vsaj 4 lokacije kjer je veliko vode; na eni lokaciji je zreagirala (skupaj z drugimi elementi) do zveplene kisline, na drugi lokaciji je prakticno vsa izparela, na dveh lokacijah jo pa najdes kolikor hoces (ceprav je na eni od teh dveh lokacij vedno bolj kontaminirana z vsemi mogocimi zavbami, vsako leto bolj).
V drugih osoncjih pa (kot ze receno) ne zmoremo videti planetov dovolj dobro, da bi lahko ocenili kolicino vode, ker jih njihova sonca presvetlijo.
Edino se na kometih lahko merimo in gledamo vodo, ampak kometi ki so nam na razpolago so ostanki trkov iz casov, ko je nas soncni sistem se nastajal in spet ne vemo nic o drugih zvezdah in planetih ki krozijo okrog njih. Edino sklepamo lahko, da ce je planet ravno prav stran od zvezde da je temperatura OK, in da je planet ravnoprav velik da ima atmosfero, potem obstaja verjetnost da na takem planetu obstaja tekoca voda. Ali pa tudi ne; ne bomo vedeli dokler ne pridemo tja ;)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Da elementi nastajajo v zvezdah, je jasno. Ampak tam nastajajo naključno, po en atom naenkrat. Kako (in kje) se potem atomi posameznega elementa najdejo in združijo skupaj, da imamo recimo na Zemlji zlate kepe, ali diamante. Zakaj niso vsi elementi naključno razpršeni naokoli?
... 