Brezplačnost prinaša določene omejitve, med katerimi je omejenost licence za domačo in akademsko uporabo. Kdor bo želel OneNote uporabljati v poslovnem svetu, bo moral kupiti plačljivo Premium verzijo. Ta ima tudi nekaj lastnosti, ki jih v brezplačni verziji ni, na primer podporo za SharePoint, hranjenje starejših verzij, povezava z Outlookom itd. Te najdemo v polni verziji Office 2013 ali v poslovnem Officeu 365. Poslovna verzija za Mace se morda obeta v verziji 2014.
OneNote je za uporabnike Maca zanimiv z dveh vidikov. Prvič, ker ga doslej tam sploh ni bilo. Poleg tega pa tudi zato, ker je preostali paket Microsoftovih pisarniških aplikacij za Mac že nekoliko star in OneNote kaže, v katero smer se bo premaknil uporabniški vmesnik novih verzij, ki bodo izšle letos. Vseeno ima verzija za Mac nekaj omejitev, ki jih v Windows ni, med drugim manjkajo podpora za tiskanje, lokalno shranjevanje datotek (vse se shranjuje neposredno v OneDrive), vstavljanje simbolov in enačb, videoposnetkov in avdio datotek, prilog, slik s spleta in skenerjev itd. Vse to odpade na preprosto dejstvo, da na Macu OneNota ni mogoče poganjati kot samostojne aplikacije brez povezave z Microsoftovim spletnim računom.
