Eksistenčna kriza

Rugelj ...

Tody je 13. mar 2014 ob 10:13 izjavil:

Mnja dej raje ene 100 - 200 eur reskiraj za pogovor s terapevtom, boš več odnesel... Čist tko iz izkušenj.

Ti si pa malo prevec filmov gledal, a ?

Saj je napisal "iz izukušenj".. jaz se čist strinjam z njim.

[D]emon če kaj prikazujejo v filmih to ni lih nujno da ni res. Možgani so zajebana zadeva in če dobiš pravo sporočilo na prav način ob pravem času si lahko dosti manj kompliciraš življenje.

Preberi si knjigo The Antidote.

omnipresence je 13. mar 2014 ob 09:51 izjavil:

Doživljam eksistenčno krizo in bi prosil, če mi lahko kdo predlaga kakšno dobro knjigo na to temo (v slovenščini ali angleščini). Na primer kakšno od filozofa (na primer Nietzsche).

Hvala za predloge.

_{račun je nov, ker želim ostati anonimen}

Pojdi sportat... resno! Pojdi svicat in bos takoj bolj optimisticen in boljse volje. Ko si boljse volje, bos tudi na ostale stvari - problematicne, gledal drugace. Posebej te lepe dni.

PS:
Res pa je premalo podatkov kaj tocno mislis z "Eksistencna kriza".

omnipresence je 13. mar 2014 ob 09:51 izjavil:

Doživljam eksistenčno krizo in bi prosil, če mi lahko kdo predlaga kakšno dobro knjigo na to temo (v slovenščini ali angleščini). Na primer kakšno od filozofa (na primer Nietzsche).

Kot je jype rekel, jo vsak po svoje dozivlja. Na splosno je tezava kako naprej v zivljenju. Prisel si do neke prelomne tocke, kjer ti manjkajo cilji, nisi vec preprican, ce pri pravilno predstavljas svojo prihodnost ... saj nekako tako je bilo pri meni.

Men je pomagala vecja sportna aktivnost, punca, menjava okolice (vselitev v stanovanje).

To praktično vedno drži. Pri večjih fizičnih naporih hipofiza sprošča morfiju podobne snovi.

Dušana Rutarja vzemi! Imaš predavanja na spletu:
https://www.google.si/#q=du%C5%A1an+rut...

Pa pojdi na tek s kakšno kolegico.

No bom še malo več napisal.

Ne vem čisto kako naprej. Trenutno sploh ne vidim 'smisla' življenja in sem ugotovil, da karkoli si bom povedal bo itak laž in produkt mojih možganov (boljše kot nič). Pa verjetno se tudi bojim, da bom zajebu na eni točki.
Čuden je ta obstoj.

Problemov se v takem primeru ne rešuje celostno. Ne razmišljaj daleč v prihodnosti in o vsem kaj te še čaka, ker možgani spletejo celo vrsto scenarijev kako ti ne bo uspelo to ali ono in da je preveč dela in ti itak ne bo nikoli uspelo in greš raje v kot razmišljat kakšen luzer si.
Izberi si samo en majhen naslednji korak. Ne razmišljaj daleč v prihodnost in ne pleti scenarijev v glavi kaj vse te čaka še za tem korakom.
Potrebno je naredit samo majhen naslednji korak. Ko ga narediš, si privošči nagrado. Če boš naredil naslednje korake ali ne, je zdaj vseeno. Samo enega majhnega daj za začetek.

Pojdi ven. Sprehod, če nisi športnik, ali kaj bolj intenzivnega, če si.

@first_line

Ma dej človek, kaj pa misliš da je preostala populacija že doživela razsvetljenje

Bi opazil če bi.

En kaktus pa imam afaik.

To ti ne bo pomagalo, je pa zanimivo poslušat:

Meni je reku en tip: A maš 3 frende, a maš stanovanje, a maš službo? No če imaš si 99% na boljšem kot vsi ostali. Vsi imamo ups and downs treba samo pogruntat kako preživet donwse... :)

Življenje ni potica.

Osebno sem preveril da je dejansko najboljši budistični pristop a la detachment.
Ne identificiraj se s svojo osebnostjo ampak se postavi v pozicijo nepristranskega opazovalca.
Sčasoma se boš začel smejati sebi in drugim,ampak ne škodoželjno,zgolj videl boš kako absurdno,veličastno zgubljena bitja smo ljudje.

Sizifove skale pa to.

Yes.

Ampak ne zgolj sedenje v kotu in dihanje ter opazovanje al' kako že gre "pravilnik".To so bolj triki da prelisičiš oz. naučiš možgane da se centrirajo na telo in realnost in ne na t.i. iluzijo.

V bistvu živiš normalno življenje ,počneš vsakodnevne stvari ,medtem pa skušaš vsak dan,vsak trenutek, milimeter za milimetrom vzgojiti zen pristop do življenja.

Pa da ne bo pomote.Sem daleč od "razsvetljenja".V bistvu je to še ena past za "lažni ego" kot temu radi rečejo new agerji ipd.

Pozabi na razsvetljenje.Uživaj v procesu kultivacije zavestnega uma.

Pa ne obupuj,oz. tudi če se občasno smiliš samemu sebi se ne obremenjuj s tem.Opazuj kaj zaznavaš,analiziraj,ko najdeš pravo "nit" jo zasleduj.Mogoče te pa pripelje do tebi lastne sreče karkoli že to je.To odkrij sam zase.

Vsi padamo in se vzpenjamo.Borba je neusmiljena !

Drugače je uporabnik first_line dobro povzel situacijo

Zal je realnost taka ... not giving a fuck is an art form.

Hehe, ena kelnarca v lokalu blizu moje bajte je lepo rekla... Prvih sto let je najtezjih, potem se clovek pocasi navadi.

omnipresence - Hočeš pameten nasvet?

Nimaš perspektive, ker se ti še nikoli v življenju ni bilo potrebno borit za preživetje.
Poglej, sedaj imaš enkratno priložnost, da narediš kaj koristnega zase. Poišči kakšno žlahto, ki jim je žled poškodoval gozd. Celodnevno čiščenje podrtih dreves, ti bo pokazalo, kako majhen je človek in kako močan, če hoče. Ko boš cele dneve vlačil polomljen les iz gozda, boš prvič v življenju, zaslužil obrok, ki ga boš pojedel. Potem počasi izhajaj iz novih spoznanj. Delaj in uživaj v naravi, to vedno odžene črne misli o smiselnosti našega obstoja.

Potolaži se, marsikdo v današnjih dneh ne vidi smisla za naprej, zato je treba začeti pri sebi.
Delo in aktivnost, te odvrne od razmišljanja.
Lahko se javiš tudi za pomoč v ljudski kuhinji, kjer razdeljujejo obroke klošarjem, tudi od njih boš slišal razne zgodbe, ki ti bodo lahko odprle oči.

first_line je 13. mar 2014 ob 15:34 izjavil:

omnipresence je 13. mar 2014 ob 15:22 izjavil:

No bom še malo več napisal.

Ne vem čisto kako naprej. Trenutno sploh ne vidim 'smisla' življenja in sem ugotovil, da karkoli si bom povedal bo itak laž in produkt mojih možganov (boljše kot nič). Pa verjetno se tudi bojim, da bom zajebu na eni točki.
Čuden je ta obstoj.

Ma dej človek, kaj pa misliš da je preostala populacija že doživela razsvetljenje in sedaj fura nirvano in lepi srečne slike po FB?
Kaj je smisel življenja te muči? Enim je da druge zavajajo kako jim je lepo in fajn, za druge je pes pa baba, za nas tretje pa zapravljanje na eBayu in čakanje paketa v kaslcu.

Vsi smo v istem dreku, la da si eni iščejo motila, drugi pa se vsedejo in razmislijo ter pridejo do ugotovitve da karkoli že delaš, vse je isti kurac. Crknu boš, probaj vsaj s stilom.

Evo ful kaktusov

Lep komentar. Malo sarkastično napisan ampak lep in resničen.

račun je nov, ker želim ostati anonimen

hahahah, troli se prav norca delajo iz vas, vi pa še vedno prijemljete

jype je 13. mar 2014 ob 22:11 izjavil:

omnipresence> Do explain.

Če nimaš ciljev in ne vidiš smisla, lahko počneš naključne reči, ki koristijo vsem okoli tebe. V splošnem to odlično vpliva na počutje.

Certainly do agree. Opazil sem, da najbolj zanesljiv občutek smisla ti da delo za dobrobit drugih. Sicer resda je čustveno neprijetno delat za nekoga, ki ga ne maraš, ampak pač ne delaš zanj ampak za celoto. Debilni egoistični osebki so vedno obstajal in vedno bodo, sam you have to look past them.

Sagan je lepo napisal:

You feel so lost, so cut off, so alone, only you're not. See, in all our searching, the only thing we've found that makes the emptiness bearable, is each other.

Egositične osebe to sicer težko dojamejo, ampak resnično velja.
Zato tudi pri vsem mojem delu sem opazu, da mi je denar zadnja briga. Vzgibi za mojo motivacijo so drugje, klišejsko in naivno kot se to sliši.
Zanimivo pa, da zadeva velja tudi, če bi bili nesmrtni...same rules apply.

Reče se eksistencialna
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name...

Ne omisli eksistence, pač pa zapolni dan.
Brati tvoje otročje izpade klicajev in vprašajev je nadvse zabavno, čeprav je istočasno žalostno, da te to tako sprovocira.
Taka je pač uveljavljena fraza, eksistenčna kriza ima drugačen pomen (ogrožen je obstoj).

Eksistencialna kriza je kombinacija kemičnega ravnovesja v možganih in idej, s katerimi se srečujemo.
Pomaga sprememba prehrane, telesna aktivnost, dobrodelnost, nekaterim pomaga enostavna ponavljajoča se aktivnost.
Treba je probat. Treba se je prisilit.