Sprememba zakona o elektronskem poslovanju na trgu

V pripavi je sprememba zakona, ki bo omogočala pošiljanje elektronske pošte s komercialno vsebino brez vnaprejšnje privolitve prejemnika - torej nič več opt-in... le opt-out...

V Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo) se črta 1. alineja prvega odstavka 6. člena.

(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:
– prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,
...

Predlog najdete na tukaj oz. natančneje tukaj

A je kak postopek, s katerim lahko preprečimo spremembo zakona? Meni namreč prav nič ne diši, da mi bo lahko kdorkoli brez soglasja poslal spam.

V primeru, da tega ne želijo, pa imajo (pravne osebe) boljše možnosti kot fizične osebe, da poskrbijo za ustrezne zaščitne tehnične ukrepe (na primer filtri za neželeno elektronsko pošto).

fail.
to je tako kot ce bi rekel, da naj si nabavijo neprebojne jopice, ker bo nekdo streljal v mnozico.

in instalacija ter vzdrzevanje filtrov tudi stane.

očitno sprememba velja samo za pravne osebe.

Torej, da razložim zadevo naprej.. zakaj sem sploh objavljal tole reč...
Pred nekaj tedni sem prejel nekaj elektronskih sporočil z neposrednim namenom trženja na nekaj poštnih predalov (info@foo.boo, info@moo.boo) od nekega slovenskega podjetja. Ko sem želel pridobiti podatke, kje točno so poštne predale pridobili, so mi odvrnili naslednje:

Spoštovani,
Izbrisali ste se s seznama prejemnikov sami.

Vaše podake - izključno email a@bbb.ccc - smo izbrisali iz naših evidenc.

V nadaljevanju pošiljam izjavo info. Pooblaščenke koncem lanskega leta:
____________________
Spoštovani,

pošiljanje oglasnih e-sporočil med podjetji (pri čemer ne pride do nikakršne obdelave osebnih podatkov) ureja Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in ne Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), katerega določbe nadzoruje Informacijski pooblaščenec. ZEPT v 6. členu določa, da je tudi za pošiljanje komercialnih e-sporočil med podjetji potrebno soglasje prejemnika. Opozarjam pa, da se bo navedena določba ZEPT po novem letu črtala, kar bo pomenilo, da za pošiljanje komercialnih e-sporočil med podjetji (B2B, torej npr. z uporabo naslovov kot so info@podjetje.si) soglasje prejemnika ne bo več potrebno. Nadzor nad ZEPT vrši Tržni inšpektorat.

Lep pozdrav,

...
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Poudaril bi pa rad dejstvo, da:
- so oni odjavili račun, s katerega sem pošto pošiljal in se ne nanaša na prijavo
- domeni, kjer sta sporna info@ poštna predala ne pripadata nobeni pravni osebi, temveč sta registrirani na fizično osebo
- poštna predala sta osebna in nista objavljena na spletnih imenikih (bizi, ajpes, ...)

Posledično sem zadevo prijavil na TIRS, za mnenje pa sem povprašal tudi omenjeno gospo nadzornico, ki mi je odvrnila naslednje:

Spoštovani,

če gre za e-naslov, ki pripada fizični osebi, potem je tak e-naslov varovan z določbami ZVOP-1 in ZEKom-1 (pristojnost Pooblaščenca oziroma AKOS). Če pa gre za e-naslov, ki pripada pravni osebi, pri čemer je treba poudariti, da med pravne osebe sodijo tudi samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (npr. podjetje@info.si, info@podjetje.com, ipd.), potem pa je tak e-naslov varovan z določbami ZEPT (pristojnost Tržnega inšpektorata). Novela ZEPT-B je trenutno še v zakonodajnem postopku, predlog pa se dejansko nanaša na to, da za pošiljanje oglasnih e-sporočil med podjetji predhodno soglasje ne bo več potrebno. Kdaj bo novela sprejeta nam ni znano.

Seveda gre za fizični naslov, zato sem prosil, da steče postopek proti pošiljatelju... however...

Spoštovani,

na podlagi e-naslova info@foo.boo in info@moo.boo niste določljivi, zato ju ni moč šteti za osebna podatka, kar tudi pomeni, da nista varovana z določbami ZVOP-1. Postopek inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo uporabe navedenih dveh e-naslovov torej s strani Pooblaščenca ne bo uveden.

Lep pozdrav,
...

Nadaljnje, je gospa nadzornica odvrnila, da je zadeva v pristojnosti TIRS-a, oni pa pravijo, da je zadeva v rokah AKOS-a... Kdo potemtakem ščiti končnega uporabnika?


Torej glede na vsa dejstva, je pošiljatelj tistih komercialnih vsebin pridobil elektronske naslove z nekakšnim data miningom... Je posledično moč sklepati, da bo sprememba zakona dovoljevala data mining in izrabo podatkov za komercialne namene? Ali uporaba info@bla.bla samodejno pomeni, da gre za poštni račun poslovnega uporabnika? Registriranih domen v Sloveniji ni tako težko pridobiti, mar ne? Predlog spremembe zakona še ne pomeni njegovo pravnomočnost, mar ne?

Vsekakor sem mnenja, da je pripravljena sprememba zakona vredna vnovičnega premisleka...

P.S. Pozna kdo kakega dobrega odvetnika, ki bi me pro bono zastopal pri tej stvari?

Kaj pa pomeni določljivost?
Ime.Priimek@isp.com
janez.novak@siol.net
janez.novak1@siol.net
janez.jansa@sds.si (čeprav je kontekst zelo določen vemo, da imajo/so imeli tudi par soimenjakov umetnikov not)
info@imepriimek.com
info@priimek.com
info@vzdevek.com
vzdevek@gmail.com
krnekdo@krnekje.si
NoName na slotech
@nmusar na twitterju

Vsi opišejo točno določenega prejemnika, pa čeprav iz naslova samega ni možno s 100% gotovostjo ugotoviti niti imena in priimka, niti enoličnosti v primeru soimenjakov, niti ali je naslovnik fizična ali pravna oseba.

Vse to pa je teoretično možno ugotoviti kasneje z dodatnim poizvedovanjem pri ponudnikih storitev, sodnimi odredbami, preiskavami in podobnim. Pogosto že z googlom.

IP številka recimo je priznan kot osebni podatek, čeprav precej slabše določa točno eno osebo kot email naslov.