Kritična ranljivost v GnuTLS neodkrita skoraj devet let

Ja je strahovito pameten. Dokazano. In iz linux tabora. Samo deluje na dejstvih, za razliko od tebe in ostalih "hinavcev", ki delujejo iz stališča lastnega žepa. Ker ne moreš glodat njegovih podatkov (ki bi jih naglodali ze poslusalci), se bos zanesel na stari dobri "ad hominem". Saj nisem nic drugega niti pricakoval.

Je pa povedal bistvo. Open source se ne more sustainat ker je prevec piratov, ki bi na njegov racun sluzili, plačali pa nič. Bo pa tole romalo v moj podpis, da ne bo kdo spregledal.

chironex> Aja, o temule govorimo:

Ja, ni preveč brihten.

chironex> Vzrajaš na diskreditaciji?

Ne. Pravim, da ni preveč brihten. Poslovni modeli z odprtimi rešitvami ne temeljijo na enaki ekonomski dinamiki kot pri lastniškem programju. Odprtokodne igre, na primer, ne morejo postati velike finančne uspešnice, ker je igralcem vseeno - gre za zabavo, enako kot pri povprečni filmski produkciji, pri lunaparkih in pri drugih rečeh, kjer podrobnosti zanimajo le majhno peščico zanesenjakov.

Na drugi strani obstajajo ogromna področja, kjer odprtost ni muha, ampak osnovna zahteva: Prosta ali vsaj popolnoma odprta infrastruktura je tisto, brez česar se informacijska doba sploh začela ne bi in glede na trenutno dogajanje, smo na dobri poti, da te danosti zagotovimo tudi naslednjim generacijam (je pa še ogromno dela, da se prepreči groba segmentacija informacijskega sveta z namenom povečevanja dobička).

chironex> gre Jype za berača, če se kar naenkrat vsa open source koda preobrazi v closed source. Kakor tudi večina v tem threadu.

Tako je. Če izgubimo odprto infrastrukturo, izgubimo velik delež celotnega gospodarstva razvitih držav.

Looooooka> Jebeš GNU, BSD in podobne licence zaradi katerih si folk potem niti prdnit ne upa.

Elaborate.

No, bom najprej jaz: GNU licenca je nastala zato, ker je nekdo vzel free as in beer kodo, dodal zanimiv feature, spremenil protokol in skril source. S tem je bila ogrožena skupna infrastruktura in onemogočena komunikacijska neodvisnost od proizvajalca.

Zdaj pa ti povej, kaj je z GNU narobe. Da ti ne dovoli služiti na tuj račun, ne da bi to svobodo moral prenesti na svoje uporabnike?

chironex10 je 11. mar 2014 ob 20:24 izjavil:

Vsa klobasa okrog varnosti odprte kode je eno navadno sranje, dejansko se gre Jypu in ostalim zagovornikom samo za eno stvar: tlaciti v svoj zep denarce za prirejanje sourcov, ki jih je spisal nekdo drug in jih sami niti nimajo interesa/znanja, kaksen if pa bodo ze znali popraviti, ce pa je problem trivialen in ima zakompliciran config file pa se toliko bolje, lahko zaracunajo vec za se manj dela.

Ej, a v chemtraile tudi verjames? Ker tale tvoj 'argument' je priblizno neki v tem smislu.

Ker mi je varnostna služba pokvarila noč, sem pogledal tega strica ... je kar zabaven. Ne vem, zakaj vztraja pri življenju na planetu, ki mu ni všeč, ko pa ima toliko drugih svetov na razpolago. Večina stvari, ki jih razlaga, so prednosti linuxa (naravni razvoj, konkurenca, egotrips, evolucija, survival of the fittest), a jih prikazuje kot slabosti, ker bi se očitno bolje počutil v enopartijskem sistemu, kjer bi se programiralo na ukaz ljubljenega vodje (BSD ipd). Karikiram ;)
Na koncu namigne, da pa mogoče kaj od tega dejansko je prednost in ima tudi drugi del predavanja "why linux doesn't suck", ki ga mogoče utegnem pogledat še danes.

Te "prednosti" so kar težaven koncept. Z inženirskega stališča in s stališča trenutne človeške civilizacije seveda to niso. Podvojevanje dela, razmetavanje z resourci, vseskupaj brez nekega velikega plana ... totalen kaos. Za nek človeški um, ki rad organizira in predalčka zadeve, prava nočna mora. To ja ne more tko delat.
Na drugi strani si poglej naravo. Dela na ta način že miljarde let in vsi se strinjamo, da je prav čudovita. Seveda tudi neusmiljena, ampak to je spet en človeški feler. Narava je dokazala, da ta pristop deluje še najbolje od vsega in predlagam, da se ponižno zgledujemo po njej.

Torej survival of the fittest: če veš, da je gnutls knjižnica crap in te nihče ne sili v njeno uporabo, je verjetno ne boš uporabljal. Uporabljal boš samo tisto, kar je po tvoje v nekem trenutku najbolje zate. Ker lahko. Ker imaš izbiro. Pravtako imaš izbiro, da enostavno uporabiš nek že zapakiran produkt, znotraj katerega je nekdo drug naredil ta razmislek zate. S to izbiro potrdiš, da mu zaupaš. Torej da si naiven. Ali ignorantski, kar ti je ljubše. Jaz zase vem, da sem naiven, ker marsikaj predvidevam, kako mora biti, ker mi je tako smiselno, nisem pa ignorantski, ker se za vsako reč pozanimam, iz česa je sestavljena in kaj vse njena uporaba implicira zame.

Prosta ali vsaj popolnoma odprta infrastruktura je tisto, brez česar se informacijska doba sploh začela ne bi in glede na trenutno dogajanje, smo na dobri poti, da te danosti zagotovimo tudi naslednjim generacijam

Tega nekateri preprosto ne razumejo -- kot tudi tega, da se denar pri ponujanju prost programske opreme služi drugače kot pri ponujanju lastniške. Meni je bila posebej všeč naslednja prispodoba iz knjige After the software wars.

The key to faster technological progress is the more widespread use of free software. Free versus proprietary (or non-free) software is similar to the divide between science and alchemy. Before science, there was alchemy, where people guarded their ideas because they wanted to corner the market on the means to convert lead into gold. The downside of this "strategy" is that everyone would have to learn for themselves that drinking mercury is a bad idea.1 The end of the Dark Ages arrived when man started to share advancements in math and science for others to use and improve upon. In fact, one way to look at history is to divide it between periods of progress and stagnation.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 15:50 izjavil:

Tega nekateri preprosto ne razumejo -- kot tudi tega, da se denar pri ponujanju prost programske opreme služi drugače kot pri ponujanju lastniške.

Izivam še tebe, striček na youtubu zgoraj je lepo napisal na nekaj primerih kaj se zgodi, ko daš zadevo v open source. Zdaj mi pa ti povej kaj so ti famozni "drugačni načini"?

DavidJ je 12. mar 2014 ob 15:50 izjavil:

Tega nekateri preprosto ne razumejo -- kot tudi tega, da se denar pri ponujanju prost programske opreme služi drugače kot pri ponujanju lastniške.

Izivam še tebe, striček na youtubu zgoraj je lepo napisal na nekaj primerih kaj se zgodi, ko daš zadevo v open source. Zdaj mi pa ti povej kaj so ti famozni "drugačni načini"? Tule imas kar sem jypu ze napisal. Dejstvo je, da ko source zapusti tvoje roke, ni nobenega načina, da bi lahko od njega zagotovo sluzil, ker lahko pride vsak kekec in doimplementira četudi v kernel linuxa, katerega ne razume niti 5%. In stranki zaračuna. Seveda nimaš od tega nič.

chironex10 je 12. mar 2014 ob 07:05 izjavil:

Sicer pa poglejmo, izbral je "poslovni model" donacij. Fail. Kickstarter. Fail. Prodaja + sourci. Fail. Imas se kaksnega na zalogi, ki ni permutacija enega od teh? Sicer se vsa njegova zgodba perfektno ujema z mojimi opažanji dejanskega stanja, na open sourcu dejansko sluzijo vsi drugi samo programerji ne.

Si si pogledal video? V mojem podpisu ga imas.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 18:41 izjavil:

Na primer.

Spremeni to v closed source in pomnozi zasluzek x10. Sicer se v vseh drugih panogah to kar imenujete open source, imenuje nepoštena konkurenca, poizkusite cegle prodajati preko SPja z nizjo vrednostjo kot so proizvodni stroski...

Edina zadeva, ki jo je OS prinesel je drasticno nizanje plač developerjev.

chironex> ne gre se za skrivanje kode, gre se za to, da ne boš TI z minimalnim vlozkom sluzil namesto avtorja.

Drži - zato pametni avtorji objavljajo pod GPL.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 22:18 izjavil:

chironex> Si si pogledal video? V mojem podpisu ga imas.
Nihče ne bo plačal za nekaj, kar lahko pridobi zastonj.

Ali kar lahko iz open sourcov nekdo drug zanj. Torej zadeve ne moreš dati zastonj. Sploh ne sourcov. Ergo se strinjava.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 22:18 izjavil:

chironex> Spremeni to v closed source in pomnozi zasluzek x10.
Ti pa gotovo nisi prebral mojega članka, sicer ne bi zapisal takšne traparije. Tam avtor Sidekiqa lepo razloži, da dokler je bil Sidekiq zaprt in se je prodajal licenčno, ga ni nihče povohal. Ko ga je ponudil pod odprto licenco, pa so se prihodki nabrali.

Ja res sem prevec diagonalno bral, mea culpa, lahko rečem samo da je imel sreco, da je izdal nekaj kar je bilo uporabno za dovolj korporacij, da so mu ti napolnili zepe.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 22:18 izjavil:

chironex> Sicer se v vseh drugih panogah to kar imenujete open source, imenuje nepoštena konkurenca...
Prepovejmo ga, torej. Skupaj s prostovoljstvom, na primer.

Ne prepovejmo, zahtevajmo prodajo s stroski, kot jih prinasa development. Bo cisto dovolj. Sicer pa se lahko preko PM dogovoriva, da mi prides prostovoljno pobarvati stanovanje. Te bom vesel.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 22:18 izjavil:

chironex> Edina zadeva, ki jo je OS prinesel je drasticno nizanje plač developerjev.
Zgornje ne drži. Se pa strinjam, da OSS otežuje prodajanje in zaračunavanje bullshita.

Seveda drži, sklepaš iz popolnoma napačne predpostavke, da je pa ves komercialni software, closed source, bullshit. Ni. Ampak prinaša svoje R(&D) stroške, ki jih mora nekdo pokriti, da sploh pride do zasluzka. Opazil sem, da imate hude tezave pri razumevanju, da morajo developerji tudi od necesa ziveti. In open source jim samo zmanjsuje moznosti pri tem.

DavidJ je 12. mar 2014 ob 22:18 izjavil:

chironex> Dejstvo je, da ko source zapusti tvoje roke, ni nobenega načina, da bi lahko od njega zagotovo sluzil, ker lahko pride vsak kekec in doimplementira četudi v kernel linuxa, katerega ne razume niti 5%. In stranki zaračuna. Seveda nimaš od tega nič.
Kot pravi jype, pred takimi stvarmi te obvaruje licenca GPL.

GPL ne zagotavlja nobenega zasluzka, sploh pa ce ni distribucije potem nisi obvezan razkriti source. Ce prides on-site, opravis custumizacijo za konkretno stranko, ki ne bo distribuirala softwarja, te GPL ne obvezuje v nicemer. AGPL in deloma GPL3 mogoce ampak boste hitro videli, da bosta ti dve licenci imeli hudo omejeno uporabo.

jype je 10. mar 2014 ob 22:46 izjavil:

SeMiNeSanja> Pozabljate pa na nešteta odprtokodna orodja, ki niso del nobene distribucije, ki jih nihče ne nadzira, v katerih je lahko dobesedno 'karkoli' skrito.

Ti pa pozabljaš na nešteta zaprtokodna orodja, v katerih _JE_ skrito karkoli, pa nikoli nihče ne bo izvedel, ker ne samo da je znatno bolj zajebano - nedovoljeno je.

Nisi malo prej rekel, da to počneš?
Kaj zdaj? Je ali ni? Oboje istočasno ne more biti. Razen za določeno vrsto forumskih piscev, seveda...

Brane22 je 11. mar 2014 ob 03:36 izjavil:

Torej - kaj Jype-tu brani, da v kodi vpiše tempirano bombo, ki ti bo sesula mašino, če ne boš točno na dan xy poravnal svojih obveznosti do njega?

Zakon.

:))))))))))

- pa ja ne misliš, da boš prebrskal stotisoče vrstic kode

V bistvu bi jo lahko. Linux kernel je ogromen, pa v njem ponavadi najdem, kar iščem. Pa gre za _bistveno_ več kot stotisoče vrrstic sourcea.

Super. A lahko najdeš enega od še neodkritih security bugov? Koliko časa potrebuješ?

jype je 11. mar 2014 ob 21:13 izjavil:

chironex> Pa še touche de grace za linux administratorske zajedalce, dokazuje točno to kar vam mečem v obraz že več kot eno leto (pod različnimi nicki, da se ne boste matrali)

Tale je pa strahotno pameten. Pa telefon mu poganja Sucks.

Pa prave stranke ni volil. Pa napačne vere je. In spolne usmerjenosti...

(ja, vem, enim je dovoljeno kršiti pravila)

DavidJ je 12. mar 2014 ob 22:18 izjavil:

chironex> Spremeni to v closed source in pomnozi zasluzek x10.
Ti pa gotovo nisi prebral mojega članka, sicer ne bi zapisal takšne traparije. Tam avtor Sidekiqa lepo razloži, da dokler je bil Sidekiq zaprt in se je prodajal licenčno, ga ni nihče povohal. Ko ga je ponudil pod odprto licenco, pa so se prihodki nabrali.

Potem si linkal napačen članek, ker v tem piše, da je najprej bil GPL in "ga ni nihče povohal", potem pa je dal komercialno licenco in je "obogatel".
Daj oni drugi link, pa bomo videli.