Zborni jezik

Potrebno je najprej vedeti osnove in kako se jezik deli. Jezik se po socialni zvrsti deli na: knjižni in neknjižni.

Knjižni se naprej deli na 1. zborni in 2. knjižni pogovorni.

Torej, zborni jezik se uporablja v knjigah, ob reciteranju kakšnih del itd. Knjižnji pogovorni pa se uporablja na televiziji, radiju, pri predavanjih, v šolah itd.

Iz tega sledi, da "naj bi" poslanci v DZju govorili knjižni pogovorni jezik. "Naj bi" je v narekovajih zato, ker je nivo slovenskega jezika v DZju na porazno nizkem nivoju in je prav sramotno kako veliko poslancev govori v narečjih in v svojih govorih uporablja tuje in neslovenske besede...

Po mojem mnenju ti je @mihaz zadevo pojasnil tako kot je prav. Prav tako menim, da se je v zbornem jeziku nemogoče pogovarjati in ga je možno uporabljati samo v v naprej napisanih besedilih, oziroma za pisanje besedil samih. To je nekako najpravilnejša oblika jezika in po mojem mnenju ga ni človeka, ki se je zmožen izražati brez napak, hkrati pa razmišljati kaj bo povedal.

Tako, da grobo rečeno, bi prej rekel da se zbornega uporablja ob pisanju ali javnem nastopanju, kjer preberemo že v naprej napisano (napisano v zbornem jeziku) besedilo. Tako, da za poslance bi veliko prej rekel knjižni pogovorni jezik kot pa zborni.

Lp

@x4en0n
torej dejansko zborni slov. jezik v praksi slišimo le na kakšnih 'resnih' proslavah kjer se po možnosti bere besedilo in je vse skupaj precej formalno.

Sem pred časom mislil, da so tisti dolgi monologi v parlamentu J. Janše zborni jezik, pa očitno ni?

Vsi znajo govoriti in ni velike razlike med izobraženimi in neizobraženimi, zato ker obvladanje jezika ni odvisno od izobrazbe, tako kot se razni pametnjakoviči motijo, ampak je v naših genih.

Tekoče govorjenje je odvisno od izobrazbe, ampak to je bolj lepotna stvar, nekaj kar se ljudem zdi kul. Tudi če govoriš netekoče boš čisto ok podal sporočilo.

Ker nekateri ljudje kot tale zgoraj zelo veliko dajo na to, kako kul bodo izpadli, se jim seveda to zdi zelo pomembna stvar.

Ob vsem tem sem si začel sestavljati seznamček tukajšnjih politikov, ki mi jih ni bilo nerodno poslušati in opazovati, in, četudi so bili seveda v manjšini, pravzaprav ni bil tako kratek. Če je kdo še dober retorik, toliko bolje, ni pa bistveno. Kak nerodnež veliko bolje piše, kot govori. Naj piše in naj govori. Kdor zna misliti, ne more imeti težav z jezikom. Narečje ali jecljanje ali zardevanje ni ovira, če je kaj tehtnega povedati. In na mojem seznamu so bili kar razgledani, duhoviti in dobronamerni ljudje, ki so politiko razumeli vsaj pretežno kot prizadevanje za skupno dobro. (Nekateri med njimi so imeli, upam, tudi kakšno očarljivo ljubico ali hermafroditskega ljubimca, kakšno čudno dogodivščino ali morda zgolj prekrokano noč, takšni kraji pač, veseljačenje me ne moti, če radoživi poslanec ali melanholična ministrica navsezadnje pokliče taksi.)

Je bilo pa takoj jasno, da so bili ti korenjaki in korenjakinje pretežno v pretekliku, takole iz burnih, postmodernističnih osemdesetih in devetdesetih, ki so jih prinesla v politiko, ker se jim je pač zdelo, da utegnejo kaj kolikor toliko smiselnega prispevati. V normalnih razmerah tam ne bi imeli in hoteli kaj početi. Amaterji, ki so iz politike sčasoma, kdo prej, kdo pozneje, tudi odkapljali. In naprej počeli stvari, v katerih so bili v resnici dobri.

(Da ne bo krivice, tudi nekateri stari režimski mački, ki se jih kot mulec niti s plesnivo palico ne bi hotel dotakniti, so se prav dobro obnesli in umno ravnali in so postavili merila, ki se dandanes zde silno visoka. Eh, klobuk dol.)

Razmah demokracije, elektrifikacije in gospodarske rasti je zgolj potrdil staro resnico, da v politiko po naravi stvari najbolj vleče prav ljudi, ki tja najmanj sodijo in ki znajo narediti največ škode. Brzdala naj bi jih pravna država s trdnimi nadzornimi mehanizmi in volja odgovornih državljanov, ki vsakršno slepomišenje brez milosti kaznujejo.

Kupleraj, v katerem živimo, daje misliti, da je bil slavni projekt nepremišljen, preveč optimistično zastavljen. Znamenito osamosvojitev sem razumel kot stranski in ne ravno pomemben produkt demokratizacije, zdaj pa kaže ravno nasprotno. Veliki imperiji gredo v maloro z bobnečimi eksplozijami, tale bo pa za seboj pustil en mali prdec. V nekdanji skupščini, ki ni niti državni niti zbor, se razlega blebetanje, kar je pač ostalo od jezika. Čudni bojeviti mladci, ki paradirajo naokoli, so včasih že tudi v uniformah.

Eko, opravičujem se za tale esejček, v resnici imam dokaj drugačne skrbi in se mi sen izogiblje. Mar bi šel s kakšno veselo punco na morje. Pa nekaj izvrstnih računalniških iger sem si bil omislil zadnje mesece, težko jih gledam samevati na sicer trdnem disku. Pravi moški, kot dobro vemo, podatke briše s shift-delete. Če bi se izkazal, tega tule ne bi bilo. Lahko noč.

Mongolsko bi znal če bi tam odraščal. Geni za učenje jezika so pač vključeni samo nekaj otroških let, saj to menda veš.

>Če nimaš besednjaka, potem ne moreš izražati nekaterih idej.
Daj kakšen primer. Se ne morem spomniti nobenega.

Geni za učenje jezika so pač vključeni samo nekaj otroških let, saj to menda veš.

Narobe ... Kako potem pojasnis ucenje tujega jezika pri odraslih?

Tudi odrasli se lahko perfektno naucijo jezik, zgolj traja dlje casa (kar je logicno, ker se otroci lahko ucijo hitreje).

Bi jag unende nelen sajn mongol hel.

(Moralo bi bit v cirilici, pa je forum ne dovoli.)

Pa nisem tam odraščal.

Videti je, da imam genetsko napako.

kuall> Učenje tujega jezika pri odraslih poteka po čisto drugem kopitu kot pri otrocih

garamond je 26. feb 2014 ob 15:59 izjavil:

Smurf je 26. feb 2014 ob 15:21 izjavil:

Tudi odrasli se lahko perfektno naucijo jezik, zgolj traja dlje casa (kar je logicno, ker se otroci lahko ucijo hitreje).

Ja, verjetno res. Imam pa dvome za obvladanje popolne izgovorjave (je pa tudi odvisno, koliko so zvoki različni v tujem jeziku napram materinem).

Dr. House meni ni nikoli zavijal po anglesko, ce dam primer na prvo zogo.

kuall je 26. feb 2014 ob 16:24 izjavil:

> Tudi odrasli se lahko perfektno naucijo jezik, zgolj traja dlje casa (kar je logicno, ker se otroci lahko ucijo hitreje).

Otroci so manj pametni pa se vseeno naučijo hitreje in predvsem LAŽJE, kaj to pomeni? Se spomniš kdaj da bi se kot otrok matral pri učenju slovenščine?

Lahko da se odrasel nauči tujega jezika perfektno ampak je težko, imaš polno indijskih doktorjev ki imajo naglas in tudi kakšno čudno povejo.
Angleščina je prisotna po vsem svetu skozi pesmi filme itd da je komajda tuji jezik.

1.) To, da se otroci ucijo lazje nima nic veze z geni.

2.) To, da obstajajo Indijski doktorji, ki ne govorijo popolne anglescine nima prav nic veze s trditvijo, da pa se to da nauciti.

Smurf je 26. feb 2014 ob 16:21 izjavil:

garamond je 26. feb 2014 ob 15:59 izjavil:

Smurf je 26. feb 2014 ob 15:21 izjavil:

Tudi odrasli se lahko perfektno naucijo jezik, zgolj traja dlje casa (kar je logicno, ker se otroci lahko ucijo hitreje).

Ja, verjetno res. Imam pa dvome za obvladanje popolne izgovorjave (je pa tudi odvisno, koliko so zvoki različni v tujem jeziku napram materinem).

Dr. House meni ni nikoli zavijal po anglesko, ce dam primer na prvo zogo.

Mislim da je Dr. House slab primer -- sploh gre za isti jezik. Zanimivo bi bilo vedeti za učenje drastično drugačnih jezikov od najstništva dalje.

Malce gledam za članki na to temo in so mnenja oziroma raziskave deljene. Recimo, neka raziskava pravi, da se lahko naučiš izgovorjave tujih fonemov perfektno ... vendar že obstaja kritika, da tu ne gre za cel jezik. Itd. itd.

Na srečo ima dosti ljudi naglas iz domače dežele pri govorjenju angleščine. Meni je vedno zanimivo ugibati (in zadeti!) iz kje nekdo prihaja -- velja tudi za Slovenijo in slovenščino.

smurf >1.) To, da se otroci ucijo lazje nima nic veze z geni.
Kako veš? Chomsky je največja avtoriteta na področju linkgistike in on trdi prav to. Pa tudi brez njega bi jaz to vedel.
Ti si sploh napačno dal trditev da se "otroci učijo hitrjee". ne otroci se učijo počasneje in bolj so neumni kot odrasli, le pri jeziku imajo prednost.

jype, pozabil si utemeljiti.

Chomsky se ne ukvarja s tem, kakšnega izvora je človeški učni aparat za jezik, on samo predpostavi, da ga ima vsak [normalno razvit] ob rojstvu. Očitno je ta lahko genskega izvora, vendar to sploh ni nujno -- recimo, ena teorija pravi, da človek zlahka spozna jezikovne statistične vzorce (in vzorce na splošno). Jezik je *lahko* ena sama statistika.

Ne.

dec33 je 26. feb 2014 ob 17:59 izjavil:

A kdo ve od kje beseda "Zborni jezik" ?

Se naj bi to na kakršenkoli način povezovalo z zborom kot: večja skupina ljudi,
zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom...sskj

...kdo ve?

fujtajksel je 27. feb 2014 ob 11:56 izjavil:

V sskj je tole z zborom ločen pomen.
Bi lohk bilo kej a la jagodni izbor

se sliši bolj logično. Mogoče kot izbrani jezik ali kot si napisal jagodni izbor

onitam je 27. feb 2014 ob 13:55 izjavil:

MIslim, da je težko katerega poslanca moč slišati v knjižnem pogovornem jeziku, kaj šele v zbornem (itak skoraj misija nemogoče). Večina iz osrednje slovenije jih kleplje po ''žabarsko'', gorenjci pa primorci slovenski z velikim pridihom njhove narečne skupine. Roko na srce, ampak najlepšo slovenščino govoroijo poslanci, ki izvirajo iz severovzhodnega dela Slovenije.
Itak je največji problem v tem, da se ljubljanska narečna skupina na široko pojmuje kot knjižna slovenščina. Prav tako na televiziji, radiju ter v vsakdanu...

Najlepše govorijo ljduje iz severovzhodnega dela Slovenije? Poglej si tale video ... pa ne gre zdej za to v kateri stranki je ... gre samo zato, da je iz severovzhoda Slovenije... Pa je to le en primer, lahko bi nalimal še bolj eksotične + da ne omenjam besede "sma" namesto "sva" itd...