Snowdnovo lansko razkritje je namreč precej pokvarilo načrte za gradnjo novega podmorskega kabla med Brazilijo in ZDA. Direktor brazilskega operaterja Telebras je namreč dejal, da gradnja te povezave ni več prioriteta, ampak da se bodo osredotočili na povezavo z Afriko prek Angole, z Evropo prek Portugalske in lokalne povezave med Fortalezo in São Paulom.
Brazilija je skorajda v celoti odvisna od ZDA, kar se tiče mednarodnih internetnih povezav. Z Evropo in Afriko jo trenutno povezuje le en štirinajst let star podmorski kabel (Atlantis II), ki ima daleč premajhne prenosne kapacitete za današnje potrebe in se večinoma uporablja za telefonski promet. Vse ostale povezave gredo do ZDA ali v druge države Latinske Amerike.
Atlantis II je tako edini podmorski kabel, ki neposredno povezuje katerokoli državo Južne Amerike z Evropo. Njegova trenutna kapaciteta znaša 20 Gb/s, povečali pa bi jo lahko največkrat za dvakrat. Položili so ga leta 2010, stal je 370 milijonov dolarjev, pri projektu pa so sodelovali brazilski Embratel, Deutsche Telekom, Telecom Itália, francoski STET in španska Telefonica. Gradnja nove povezave je zato postala prva prioriteta.
Najprej bomo opazili, da je cena gradnje podmorskih optičnih povezav precej padla, saj bo nov kabel stal okrog 185 milijonov dolarjev. Kabel bo položilo brazilsko podjetje, katerega lastniki bodo brazilski Telebras (35 odstotkov), španski IslaLink Submarine Cables (45 odstotkov) in nek brazilski sklad. Kabel bo v Braziliji potekal iz Fortaleze, ki je brazilsko središče za podmorske optične povezave, in bo pocenil dostop do interneta ter zmanjšal latence. Delovati naj bi začel 18 mesecev po začetku gradnje.
Brazilija ne skriva, da si zaradi prisluškovanja NSA prizadevajo za čim večjo internetno neodvisnost. Poleg nove povezave z Evropo so spet oživeli načrti za južnoameriški optični obroč, ki bi obkrožil kontinent in omogočil povezavo 12 držav z Evropo in Afriko.
